Če bi vam sredi decembra 2019 kdo rekel, da se bo čez nekaj mesecev zaradi ne sicer zelo smrtonosnega virusa, ki so ga našli na Kitajskem, svet ustavil, bi skoraj zagotovo pomislili, da gleda preveč znanstvenofantastičnih filmov ali pa da nima povsem ‘pospravljenega podstrešja’. A prav to se je zgodilo – virus je ustavil življenje in temeljito premešal gospodarske tokove. Po prvem šoku so se slovenska podjetja dokaj hitro pobrala in se prilagodila novim razmeram, tudi s pomočjo države. Poskrbela so za številne ukrepe in skušala čim bolje zaščititi zaposlene pred nalezljivim virusom, prilagodila so poslovanje, organizirala delo na daljavo, kjer je bilo to mogoče, občutno pospešila digitalizacijo … Nekako smo se bolj ali manj sprijaznili z novimi pravili, se navadili na nove razmere in pozabili na prve pretrese. A zdaj prihajajo drugi – poleg zastojev v dobavnih verigah in pomanjkanja surovin so vse višje tudi njihove cene, ki jih bodo družbe težko v celoti prevalile na končnega kupca, vrtoglavo pa raste tudi cena energentov in draži poslovanje družb. Epidemija nam je res postavila življenje na glavo in med drugim brutalno razgalila slabosti našega gospodarstva. Podjetja je opozorila tudi na to, kako pomembna je čim krajša dobaviteljska veriga, kako pomembno je, da so surovine, če je le mogoče, lokalne, pa tudi to, da je treba razmišljati dolgoročno, poskrbeti za stabilno poslovanje, vlagati v raziskave in razvoj in se hitro prilagoditi, ko je to treba. Lahko rečemo, da je bilo letošnje leto po letu 2020 še eno kaotično leto, a ga je, kot kaže, naše gospodarstvo kar dobro zvozilo. Sogovorniki na naslednjih straneh sicer priznavajo, da je bilo izzivov veliko, a pravijo, da jim jih je večinoma uspelo premagati in si v letu 2021 obetajo dobre poslovne rezultate. Pri napovedih za leto, ki je pred nami, so sicer previdni, sprašujejo se, kaj vse se še lahko zgodi. Zavedajo se, da se bodo težave, ki jih trenutno pestijo, zagotovo razpotegnile tudi v leto 2022, v katerem se bodo soočili ne le s pomanjkanjem surovin in vse višjimi cenami energentov, ampak tudi s pomanjkanjem ustreznih kadrov, ki jih bodo ob okrevanju gospodarstva in številnih državnih projektih zagotovo potrebovali. Pa vendar ostajajo optimistični.
Evropska komisija stavi na zeleno in digitalno preobrazbo Unije, da se bodo črke na papirju na terenu udejanjile tudi v kmetijstvu in na podeželju, pa bo treba vložiti precej naporov in sredstev.
