0 +
Z nami prek 500 podjetij
0 +
poglobljenih člankov v eni reviji
0
izdaj letno
0 +
sledilcev

REVIJA EKO DEŽELA

POSEBNE TEMATSKE IZDAJE

Preberite izdaje 2022

IZDAJA P. PODEŽELJE

PDF

IZDAJA PROMET

PDF

IZDAJA ZDRAVJE

PDF

IZDAJA TURIZEM

PDF

IZDAJA INDUSTRIJA

PDF

IZDAJA GOZD IN LES

PDF

IZDAJA ENERGETIKA

PDF

IZDAJA GOSPODARSTVO

PDF

V uredništvu Eko dežele vsak mesec pripravimo strokovno revijo z različnih področij iz sveta gospodarstva. V revijah, kjer poglobljeno pišemo o prometu, okolju, energetiki, industriji, trajnostnem razvoju, zdravju in številnih drugih temah, vsako tematiko temeljito novinarsko obdelamo iz vseh zornih kotov – predstavimo trenutno stanje v državi, pomanjkljivosti in izzive, domače in svetovne trende, še zlasti pa skušamo opozoriti na primere dobrih praks. Poiščemo uporabne in točne podatke, predvsem pa kot sogovornike vključimo strokovnjake, ki področje poznajo ne le iz teorije, ampak tudi iz prakse.

 

Na enem mestu vam torej ponujamo zbrane vse relevantne podatke o določeni temi, zato boste s prebiranjem naših revij prihranili čas in pridobili pomembne poslovne informacije, predvsem pa razširili obzorja.

Specialni paket

Bodite na tekočem z informacijami o gospodarskem trgu in hkrati oglašujte!
  • Oglaševanje na spletu
  • 12 posebnih izdaj
  • 12 tematik
  • 12 mesecev

Revija Eko dežela

Tematike po vašem okusu
9 Na izdajo
  • Izbirate lahko med vsemi 12 izdajami

Milijoni evrov za napredek v občinah

Ne le v volilnem letu, v večini slovenskih občin se ves čas veliko dogaja. Z novimi projekti želijo vodilni povečati bivalno udobje za svoje občane in jim zagotoviti čim več – od infrastrukture do kulture. Kljub številnim omejitvam – na primer dolgotrajnih postopkov pridobitve vseh potrebnih dovoljenj, pomanjkanja sredstev, epidemije in v zadnjem času še občutnih podražitev na praktično vseh področjih – je občinam uspelo izpeljati številne projekte in naložbe.

Berite dalje »

Spreminjajo se temelji delovanja energetskega trga

Razmere na evropskem energetskem trgu so trenutno precej turbulentne in vse kaže, da se ne bodo hitro umirile. Že konec leta 2021 nas je zajel val podražitev energentov, občutili smo prve težave energetske krize. A ta naj bi se, tako so takrat napovedovali analitiki, umirila takoj po koncu zime. Nato pa so vojna v Ukrajini in številni nepredvideni dogodki energetsko situacijo v Evropi potisnili na povsem novo raven.

Berite dalje »

Na leto nastane med 140 in 180 tisoč ton nevarnih odpadkov

Za nevarne odpadke se štejejo tisti, ki imajo določene lastnosti, večinoma gre za to, da vsebujejo nevarne snovi ali pa so s takimi snovmi pomešani. Pri nas je bila v letu 2019 količina nastalih nevarnih odpadkov po podatkih Ministrstva za okolje in prostor (MOP) skoraj 146.000 ton, kar je štiri odstotke več kot leto prej. Od tega je 71 odstotkov nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnih dejavnostih, 26 odstotkov v storitvenih dejavnostih, tri odstotke pa v gospodinjstvih. Po podatkih Statističnega urada Slovenije (Surs) pa je v letu 2020 nastalo 138.296 ton nevarnih komunalnih odpadkov oziroma 3,5 kilograma na prebivalca.

Berite dalje »

Pridobivanje energije ne sme postati glavna dejavnost kmetijstva

Zaradi hitrih družbenih in okoljskih sprememb bodo morali kmetovalci in predelovalci hrane svoja poslopja in proizvodne metode nadgrajevati in čim bolje izkoristiti možnosti naravnih, tehnoloških in digitalnih rešitev. Med te spada tudi (samo)oskrba z električno energijo iz obnovljivih virov, a pridelava surovin za pridobivanje energije na kmetijskih površinah ne sme postati glavna dejavnost kmetij, zato bodo potrebne določene omejitve.

Berite dalje »

Večina lesa iz naših gozdov ostane neizkoriščenega

V slovenskih gozdovih se skriva obnovljivo bogastvo. Na leto vanje priraste devet milijonov kubičnih metrov oziroma za štiri kubične metre lesa na prebivalca. Od tega pa večina ostane neizkoriščenega – za izdelke ga namreč porabimo le okoli pol kubičnega metra na prebivalca. »Noro bi bilo tega potenciala ne izkoristiti,« je na Dnevih slovenskega lesarstva konec aprila izjavil državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc in poudaril, da bi morali doma vsako leto predelati vsaj tri milijone kubičnih metrov lesa in to z vzpostavitvijo dejavnosti, ki imajo vpliv na proizvodnjo izdelkov v celotni lesni verigi. Trenutno doma na leto predelamo nekaj manj kot dva milijona kubičnih metrov lesa.

Berite dalje »

Prav toliko kot varnost je na delovnem mestu pomembno tudi zdravje

»Zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, so produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in ostajajo zvesti svojemu delodajalcu oziroma organizaciji,« ugotavljajo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Poudarijo, da je skrb za ohranjanje zdravja zaposlenih zato zelo smotrna; poleg tega delodajalec, ki omogoča dobro in stimulativno delovno okolje, pridobi ugled in lažje zaposli kakovosten kader.

Berite dalje »
(Visited 834 times, 37 visits today)
Close