Revija Eko dežela

Hitrorastoča podjetja ustvarila 22,4 milijarde evrov prihodkov

V letu 2021 so hitrorastoča podjetja skupaj ustvarila 22,4 milijarde evrov prihodkov in 1,4 milijarde evrov čistega dobička. Zaposlovala so 71.487 zaposlenih, kar je 12,9 odstotka od zaposlenih v vseh podjetjih.

Berite dalje »

Milijoni evrov za napredek v občinah

Ne le v volilnem letu, v večini slovenskih občin se ves čas veliko dogaja. Z novimi projekti želijo vodilni povečati bivalno udobje za svoje občane in jim zagotoviti čim več – od infrastrukture do kulture. Kljub številnim omejitvam – na primer dolgotrajnih postopkov pridobitve vseh potrebnih dovoljenj, pomanjkanja sredstev, epidemije in v zadnjem času še občutnih podražitev na praktično vseh področjih – je občinam uspelo izpeljati številne projekte in naložbe.

Berite dalje »

Spreminjajo se temelji delovanja energetskega trga

Razmere na evropskem energetskem trgu so trenutno precej turbulentne in vse kaže, da se ne bodo hitro umirile. Že konec leta 2021 nas je zajel val podražitev energentov, občutili smo prve težave energetske krize. A ta naj bi se, tako so takrat napovedovali analitiki, umirila takoj po koncu zime. Nato pa so vojna v Ukrajini in številni nepredvideni dogodki energetsko situacijo v Evropi potisnili na povsem novo raven.

Berite dalje »

Na leto nastane med 140 in 180 tisoč ton nevarnih odpadkov

Za nevarne odpadke se štejejo tisti, ki imajo določene lastnosti, večinoma gre za to, da vsebujejo nevarne snovi ali pa so s takimi snovmi pomešani. Pri nas je bila v letu 2019 količina nastalih nevarnih odpadkov po podatkih Ministrstva za okolje in prostor (MOP) skoraj 146.000 ton, kar je štiri odstotke več kot leto prej. Od tega je 71 odstotkov nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnih dejavnostih, 26 odstotkov v storitvenih dejavnostih, tri odstotke pa v gospodinjstvih. Po podatkih Statističnega urada Slovenije (Surs) pa je v letu 2020 nastalo 138.296 ton nevarnih komunalnih odpadkov oziroma 3,5 kilograma na prebivalca.

Berite dalje »

Pridobivanje energije ne sme postati glavna dejavnost kmetijstva

Zaradi hitrih družbenih in okoljskih sprememb bodo morali kmetovalci in predelovalci hrane svoja poslopja in proizvodne metode nadgrajevati in čim bolje izkoristiti možnosti naravnih, tehnoloških in digitalnih rešitev. Med te spada tudi (samo)oskrba z električno energijo iz obnovljivih virov, a pridelava surovin za pridobivanje energije na kmetijskih površinah ne sme postati glavna dejavnost kmetij, zato bodo potrebne določene omejitve.

Berite dalje »

Večina lesa iz naših gozdov ostane neizkoriščenega

V slovenskih gozdovih se skriva obnovljivo bogastvo. Na leto vanje priraste devet milijonov kubičnih metrov oziroma za štiri kubične metre lesa na prebivalca. Od tega pa večina ostane neizkoriščenega – za izdelke ga namreč porabimo le okoli pol kubičnega metra na prebivalca. »Noro bi bilo tega potenciala ne izkoristiti,« je na Dnevih slovenskega lesarstva konec aprila izjavil državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc in poudaril, da bi morali doma vsako leto predelati vsaj tri milijone kubičnih metrov lesa in to z vzpostavitvijo dejavnosti, ki imajo vpliv na proizvodnjo izdelkov v celotni lesni verigi. Trenutno doma na leto predelamo nekaj manj kot dva milijona kubičnih metrov lesa.

Berite dalje »

Preberite na spletu

Specialni paket