Zanjo ne plačamo na blagajni, ampak visoko ceno plačujejo izsekani gozdovi, onesnažene reke, izčrpana tla, slabo plačani delavci in v nekaterih primerih celo otroci.
Ob svetovnem dnevu pravične trgovine organizaciji Focus in Pravična trgovina Slovenije opozarjata, da globalni prehranski sistem temelji na verigah, v katerih potrošnik skoraj nikoli ne vidi resničnih stroškov “poceni” hrane.
Poceni hrana in skriti stroški prehranske industrije
Globalne prehranske verige so danes zasnovane tako, da so za večino potrošnikov in pridelovalcev osnovnih surovin – kakava, sladkorja, palmovega olja in drugih kultur – nepregledne.
Veliki akterji prehranske industrije so skozi dolge dobavne verige s številnimi posredniki desetletja prikrivali resnične stroške poceni hrane:
- uničevanje pragozdov in biodiverzitete,
- onesnaževanje voda,
- izkoriščanje malih kmetov in migrantov
- ter otroško delo,
navaja Focus in Pravična trgovina Slovenije.
Interaktivna razstava razkriva ozadje poceni hrane
Okoljska organizacija Focus na problem opozarja tudi z interaktivno razstavo Cirque du Soil, ki je nastala v sodelovanju 14 organizacij v okviru projekta Re:boot.
Razstava na cirkuško obarvan način razgalja dejstva, ki so potrošnikom pogosto skrita:
- zakaj italijanska zastava na konzervi paradižnika pogosto pomeni predvsem marketinški trik,
- kako pridelava avokada vpliva na umrljivost čebel,
- kakšne posledice imajo monokulturni nasadi ter
- kako so mali kmetje vse bolj odvisni od korporacij, ki obvladujejo semena in pesticide.
V zaključnem delu razstava predstavi tudi agroekološke prakse in primere bolj trajnostne pridelave hrane iz tujine in Slovenije.
Ogled razstave za šole bo med 12. in 15. majem v Ljubljani, v Mariboru pa od 19. do 25. maja 2026.
Kakav razkriva, kako krhek je prehranski sistem
Focus opozarja, da trenutni pretresi na trgu kakava jasno kažejo, da globalni prehranski sistem ne deluje več stabilno. Pridelek kakava v afriških državah upada zaradi podnebnih sprememb, bolezni rastlin in pomanjkanja sredstev za prilagajanje pridelovalcev.
Raziskave kažejo, da prenizke odkupne cene kakava povečujejo izkoriščanje delovne sile, tudi otrok. Cene kakava na svetovnih trgih sicer rastejo, vendar številni mali pridelovalci od tega nimajo skoraj nič, opozarjajo organizacije.
Čeprav evropska zakonodaja o odgovornosti podjetij (CSDDD) prinaša prve zahteve po večji odgovornosti korporacij za celotno dobavno verigo, organizacije poudarjajo, da ključni pritisk še vedno prihaja od javnosti in potrošnikov.
Naš prehranski sistem se ni pokvaril po nesreči, ampak je bil tako zgrajen z namenom večanja dobičkov peščice na račun uničevanja narave in izkoriščanja ljudi. Ko zahtevamo transparentnost in odgovornost, prisilimo podjetja in politiko, da se soočijo s potrebnimi sistemskimi spremembami,« je povedala Živa Kavka Gobbo iz organizacije Focus.
Pravica do hrane kot človekova pravica
Organizacije opozarjajo tudi na evropsko državljansko pobudo Good Food 4 All, ki poziva EU, naj zagotovi dostojne pogoje za pridelovalce hrane in pravico do trajnostne hrane prizna kot temeljno človekovo pravico za vse.
Mednarodno pravo sicer že priznava pravico do hrane, ki je dostopna, varna, trajnostno pridelana in pravično razdeljena, a organizacije opozarjajo, da evropski prehranski sistem še vedno pogosto daje prednost interesom velikih korporacij pred ljudmi in okoljem.
Zato ob svetovnem dnevu pravične trgovine pozivajo ljudi, naj izstopijo iz vloge pasivnih potrošnikov in postanejo glasniki sprememb.
Hrana naj ne bo povezana z izkoriščanjem ljudi in uničevanjem okolja.
Peticijo lahko podpišete tule.
