Za nevarne odpadke se štejejo tisti, ki imajo določene lastnosti, večinoma gre za to, da vsebujejo nevarne snovi ali pa so s takimi snovmi pomešani. Pri nas je bila v letu 2019 količina nastalih nevarnih odpadkov po podatkih Ministrstva za okolje in prostor (MOP) skoraj 146.000 ton, kar je štiri odstotke več kot leto prej. Od tega je 71 odstotkov nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnih dejavnostih, 26 odstotkov v storitvenih dejavnostih, tri odstotke pa v gospodinjstvih. Po podatkih Statističnega urada Slovenije (Surs) pa je v letu 2020 nastalo 138.296 ton nevarnih komunalnih odpadkov oziroma 3,5 kilograma na prebivalca.
Zaradi hitrih družbenih in okoljskih sprememb bodo morali kmetovalci in predelovalci hrane svoja poslopja in proizvodne metode nadgrajevati in čim bolje izkoristiti možnosti naravnih, tehnoloških in digitalnih rešitev. Med te spada tudi (samo)oskrba z električno energijo iz obnovljivih virov, a pridelava surovin za pridobivanje energije na kmetijskih površinah ne sme postati glavna dejavnost kmetij, zato bodo potrebne določene omejitve.
Obisk slovenskih gora je rekorden, marsikateri prostočasni objekt (planinske koče, gostilne, vikendi) pa še vedno nima urejene delujoče ali z zakonodajo usklajene čistilne naprave. Odpadne vode zato pogosto neprečiščene iztekajo v okolje in onesnažujejo vodne vire.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je prejela s strani podjetja ELeclerc obvestilo, da v obeh svojih poslovnih enotah v Ljubljani (Rudnidis) in Mariboru (Maridis) izvajajo odpoklic neskladnih sladoledov, zaradi prisotnosti etilen oksida oz. njegovega metabolita 2-kloro-etanola.
V slovenskih gozdovih se skriva obnovljivo bogastvo. Na leto vanje priraste devet milijonov kubičnih metrov oziroma za štiri kubične metre lesa na prebivalca. Od tega pa večina ostane neizkoriščenega – za izdelke ga namreč porabimo le okoli pol kubičnega metra na prebivalca. »Noro bi bilo tega potenciala ne izkoristiti,« je na Dnevih slovenskega lesarstva konec aprila izjavil državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc in poudaril, da bi morali doma vsako leto predelati vsaj tri milijone kubičnih metrov lesa in to z vzpostavitvijo dejavnosti, ki imajo vpliv na proizvodnjo izdelkov v celotni lesni verigi. Trenutno doma na leto predelamo nekaj manj kot dva milijona kubičnih metrov lesa.
»Zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, so produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in ostajajo zvesti svojemu delodajalcu oziroma organizaciji,« ugotavljajo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Poudarijo, da je skrb za ohranjanje zdravja zaposlenih zato zelo smotrna; poleg tega delodajalec, ki omogoča dobro in stimulativno delovno okolje, pridobi ugled in lažje zaposli kakovosten kader.
| PROMO | Vsaka tuba zobne paste in zobna ščetka, ki ste jo kadarkoli zavrgli, še vedno obstaja, saj je za razgradnjo plastičnih izdelkov potrebnih 500 let.
»Ljudje pred epidemijo transporta in logistike niso dojemali kot kritično infrastrukturo, kar se je med epidemijo zagotovo spremenilo,« pravi izr. prof. dr. Roman Gumzej s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru. Ob številnih ukrepih proti širitvi okužb je bila namreč tudi preskrba prebivalstva postavljena v ospredje. Kljub umirjanju pandemije pa je v logistiki in transportu še vedno veliko izzivov.
Turistični ponudniki so integrirali koncepte trajnostnega turizma v svojo ponudbo, težava so gostje. Takih, ki vključujejo trajnostne atribute infrastrukture in doživetij v načrtovanje počitnic, je namreč manj kot deset odstotkov.
| PROMO | Podjetje VITA SPA, d. o. o je mlado podjetje, ki ponuja svetovanje na področju promocije zdravja posameznika s posebnim ozirom na zdravje zaposlenih na delovnem mestu.
