Zakaj moramo (država, institucije, družba, tudi svojci) za starejše o čemer koli odločati, ne da bi jih vprašali, kaj si o vsem skupaj mislijo sami? Se dovoljkrat vprašamo, ali se znajdejo v večini mlajših generacij tako ljubem in enostavnem digitalnem okolju? Kako se spopadajo z izzivi sodobnega časa in tehnologijo? Kdo vse in kako vse jih obravnava kot ‘nekaj manj’?
