Medtem ko se javna sredstva in kampanje usmerjajo predvsem v promocijo mesa in mlečnih izdelkov, ostajajo ključni izzivi pri sadju in zelenjavi – tako z vidika samooskrbe kot tudi zdravja potrošnikov – potisnjeni na rob.
Eden od teh izzivov so pesticidi in druge snovi, ki se uporabljajo pri pridelavi in podaljševanju obstojnosti rastlinskih živil.
Decembra je 20 organizacij ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslalo javno pismo, v katerem so opozorile na zaskrbljujoče stanje samooskrbe s sadjem in zelenjavo ter na neuravnoteženo državno promocijo živil. Ta po podatkih kaže, da kar 90 % odraslih Slovencev presega priporočeni dnevni vnos mesa, medtem ko le okoli 5 % prebivalcev zaužije dovolj zelenjave.
Pesticidi, zdravje in dvojna merila v prehranski politiki?
Kot opozarjajo v Umanoteri, se razprava o prehrani pogosto poenostavlja. Pri mesu in mleku se poudarja lokalna pridelava, tradicija in kakovost, pri sadju in zelenjavi pa se breme tveganj pogosto prelaga na potrošnika.
Strokovna sodelavka Umanotere Renata Karba pojasnjuje: > »Če pustimo ob strani razlike v proizvodnih standardih, kot so varstvo okolja in delavske pravice, so pri sadju in zelenjavi z vidika zdravja potrošnikov glavni pomisleki prav fitofarmacevtska sredstva in snovi za podaljševanje obstojnosti.«
Prav ti pomisleki pa se v javnih kampanjah redko naslovijo sistemsko. Namesto vlaganj v zmanjševanje uporabe pesticidov, podporo ekološki in integrirani pridelavi ter izboljšanje dostopnosti lokalnega sadja in zelenjave, se večina promocijskih sredstev steka v panoge, ki so že danes najbolj samooskrbne.
Promocijo hrane v Sloveniji sofinancirajo kmetijske panoge same ter ministrstvo. Ker je živinoreja prevladujoča in finančno najmočnejša, prejme tudi nesorazmerno več sredstev za promocijo. Ob tem gre prav za panogi z najvišjo stopnjo samooskrbe in hkrati z največjim prispevkom k kmetijskim izpustom toplogrednih plinov.
Umanotera zato opozarja, da brez resnega premisleka o tem, kaj in kako promoviramo, ne moremo govoriti o dolgoročno zdravi prehranski politiki.
> »Če želimo izboljšati prehranske navade prebivalstva in hkrati zmanjšati okoljske pritiske, morajo sadje in zelenjava postati strateška prioriteta – ne le v priporočilih, temveč tudi v proračunu.«
Prehranska kriza v Sloveniji se torej ne skriva le v količinah, temveč v kakovosti, dostopnosti in zaupanju v hrano. Dokler bodo pesticidi v sadju in zelenjavi obravnavani kot obrobna tema, bo tudi zaupanje potrošnikov ostajalo krhko.
Več o tem pa tule.
