Avtor Andreja Šalamun 2:34 pop REVIJA V SOŽITJU

V prilagojenem domu smo dalj časa samostojni

Prilagoditev domačega okolja in uporaba podporne tehnologije lahko v določeni meri nadomesti ali zmanjša pomoč na domu za starejše, hkrati pa podaljša čas samostojnosti.

Leta poleg številnih sprememb prinesejo tudi fizične omejitve posameznikov. Ti so običajno na svoj dom zelo navezani in želijo, kljub fizičnim omejitvam, s katerimi se soočajo, v njem ostati čim dlje. Na žalost pa prostori, v katerih živijo, največkrat niso prilagojeni njihovim potrebam.

»Za kakovostno življenje starejših oseb in tudi ljudi z različnimi okvarami je zelo pomembno okolje, v katerem živijo,« opozarjajo strokovnjakinje z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča: diplomirane delovne terapevtke dr. Lea Šuc, MSc., Nataša Ogrin Jurjevič in Katja Brancelj Galič.

Pravijo, da ne gre le za domače okolje, ampak da so pomembne vse štiri vrste okolja, in sicer kulturno, socialno, stvarno (naravno okolje, zidano okolje, izdelki in tehnologija) in institucionalno okolje. »Cilj in želja vsakega posameznika in družbe je čim bolj kakovostno življenje, kar za večino pomeni čim daljše in samostojno življenje v domačem okolju,« izpostavijo in dodajo, da je velikokrat vračanje in vnovično vključevanje ljudi z različnimi okvarami ali starejših oseb v njihovo domače okolje oteženo ali povsem onemogočeno zaradi arhitektonskih ovir.

 

Dom naj bo brez ovir

Večina stanovanj tako ni več primerna za bivanje teh oseb, zato je zelo pomembno, da posamezniku v domačem okolju zagotovimo varno in funkcionalno namestitev, da je torej stanovanje brez arhitektonskih ovir. »Primerno izbrana arhitektonska prilagoditev in uporaba podporne tehnologije lahko pomembno prispevata k zagotavljanju takšnega domačega okolja, ki spodbuja samostojnost, da lažje in bolj varno izvajajo dnevne aktivnosti, se enakovredno vključujejo v skupnost in družbo in da se zmanjša število padcev, kar vse vpliva na kakovost življenja ljudi,« naštejejo sogovornice. Poudarijo, da lahko prilagoditev domačega okolja in uporaba podporne tehnologije v določeni meri nadomesti ali zmanjša pomoč na domu ter podaljša čas pred morebitnim odhodom v dom za starejše.

 

Upoštevati je treba želje in potrebe uporabnika

Kako torej prilagoditi stanovanje, da bo primerno za bivanje starejših, gibalno oviranih oseb ali invalidov? »Delovni terapevti pri obravnavi posameznika uporabljamo celosten in k posamezniku usmerjen pristop, pri katerem upoštevamo posameznikove potrebe, želje, navade in značilnosti okolja, iz katerega prihaja,« povedo strokovnjakinje.

Prilagoditve stanovanja so lahko zelo različne in najprej je treba vedeti, komu bodo pravzaprav namenjene. »Potrebe starejše osebe in njene psihofizične sposobnosti so povsem drugačne od potreb in psihofizičnih sposobnosti oseb, ki so omejene v gibanju zaradi drugih bolezenskih ali poškodbenih stanj,« opozorijo sogovornice. Pravijo, da je zato najprej potreben temeljit pogovor z osebo in njenimi svojci. »Tako pridobimo informacije o aktivnostih, ki jih tekom dneva posameznik izvaja, kje jih izvaja ter koliko in kakšno obliko pomoči potrebuje,« povedo. Na osnovi tako pridobljenih podatkov je treba zasnovati načrt prilagoditve stanovanja. »Na samo načrtovanje pa vpliva tudi finančna zmožnost, želje, okus in navezanost posameznika na posamezne predmete. Domačega okolja tako ne moremo prilagajati po neki šabloni, lahko pa upoštevamo določene smernice,« opozorijo sogovornice.

 

Kaj pa cena?

»Vsekakor prenova zahteva nekaj finančnega vložka, a je o cenovnem razponu težko govoriti,« pravijo strokovnjakinje. Opozorijo, da lahko določene pripomočke starejša ali invalidna oseba pridobi preko naročilnice, če je do njih upravičena glede na zdravstveno stanje – na primer desko za kopalno kad, povišico za stranišče, električno posteljo, tuširno toaletni stol …. Druge prilagoditve so lahko enostavne in narejene doma. Veliko je odvisno od kreativnosti in posluha strokovne osebe, ki take ljudi obišče.

 

Prva ovira so stopnice do stanovanja

Prilagoditve in oprema stanovanja se ne začnejo v stanovanju, ampak že pred njim, saj je namreč varno vključevanje oseb v širše okolje izjemnega pomena. Lea Šuc, Nataša Ogrin Jurjevič in Katja Brancelj Galič opozorijo, da velikokrat predstavljajo težavo že stopnice do stanovanja, ki jih starejše osebe ali osebe na invalidskih vozičkih ne zmorejo uporabljati. »Najprej preverimo, koliko je stopnic, kako strme in široke so, kolikšen je podest pred vrati … Na podlagi tega lahko svetujemo, ali je primerna klančina, stopniščni vzpenjalec ali stopniščna ploščad. Pogledamo tudi možnosti, ki jih ponujajo prostori, ki sicer niso v uporabi kot bivalni, vendar pa do njih ne vodijo stopnice in bi jih lahko spremenili v bivalne – na primer kletni prostori v hiši,« pojasnijo strokovnjakinje.

Ko je rešen dostop, pozornost usmerijo na širino vhodnih vrat in vrat v stanovanju. »Starejše osebe in osebe, ki so omejene v gibanju, uporabljajo različne pripomočke za hojo ali kot nadomestilo za hojo. Ti pripomočki so različnih velikosti (širine in globine) in zato preširoki za marsikatera vrata. Predvsem za vrata kopalnic, ki so velikokrat, zlasti v starejših hišah in blokih, široka le 60 centimetrov,« povedo. Če se lastniki odločijo za popolno prenovo bivališča, jim svetujejo, naj bo svetlina vrat široka vsaj 80 centimetrov, še raje več, bolj kot klasična vrata pa so primerna drsna. Če posameznik nima možnosti prenove vrat, si lahko pomaga tudi z drugimi rešitvami. »Tako lahko na primer namestimo sobno stranišče v drugem prostoru ali pa poiščemo pripomoček, ki ustreza širini vrat – na primer voziček brez velikih pogonskih koles, sobno dvigalo in podobno,« povedo strokovnjakinje.

 

Največ padcev je v kopalnici

Zelo pomemben prostor je tudi kopalnica. »Tu smo pozorni na višino straniščne školjke. Višina naj bi zaradi lažjega presedanja ustrezala višini invalidskega vozička, ki ga oseba uporablja. Pri starejši osebi, ki še samostojno hodi, pa naj školjka ne bo prenizka, da oseba lahko lažje vstane. Približno pol metra je primerna višina,« pojasnijo sogovornice. Dodajo, da lahko, če so stene nosilne, v kopalnici namestimo stenske ročaje, če nimamo nosilnih sten, pa namestimo ročaje, ki jih pritrdimo v tla. Opozorijo, da so primerni pripomočki v kopalnici izjemno pomembni, saj se ravno v tem prostoru zgodi največ padcev. Za kopalno kad svetujejo desko, za kabino za prhanje tuširni stol ter namestitev nedrsečih podlog in ročajev.

 

 

Umaknite tekače in preproge

Prilagoditi je treba tudi vse prostore, v katerih se oseba največ giblje in počiva, prilagoditve pa so odvisne od pripomočka, ki ga oseba uporablja za gibanje. »Pri vseh prostorih je pomembno, da je v njih dovolj prostora in da so varni. To pomeni, da je treba odstraniti nepotrebne tekače, preproge ter klubske mizice in stole, ki ovirajo nemoten prehod,« pojasnijo strokovnjakinje. Pravijo, da se velikokrat svojci, predvsem starejši, ustrašijo, da bodo morali vse dati stran. Vendar je že samo premestitev na drugo mesto ali drugačna razporeditev lahko funkcionalno ustrezna.

V bivalnih prostorih je pomembna tudi primerna osvetlitev. Smiselna je namestitev svetil na senzorje, saj so stikala velikokrat nameščena na višini, ki ni dosegljiva osebam na invalidskih vozičkih.

V spalnem prostoru je dostopnost do postelje nujna. Pri starejših zakoncih je lahko že dvig ležalne površine in menjava strani v postelji dovolj ustrezna rešitev, da lahko oseba dostopa do postelje varno. Nekateri pa zaradi omejenih sposobnosti potrebujejo električno posteljo.

 

Nujen je neoviran dostop do kuhinjskega pulta

Tudi oprema kuhinje je odvisna od potreb njenega uporabnika. Pomembno je, da je delovna površina dostopna, da je višina pulta primerna tudi za osebo na vozičku, pod pultom pa v tem primeru ne sme biti omaric. Strokovnjakinje opozorijo tudi na pravilno namestitev hrane v hladilniku – ta naj bo zložena na polici tako, da jo oseba lahko doseže. Prav tako moramo poskrbeti, da oseba doseže tudi jedilni pribor ali posodo za kuhanje. »Veliko lahko dosežemo s preprostimi rešitvami in običajno ni treba zamenjati celotne kuhinje,« se strinjajo sogovornice. Dodajo, da naj bo pohištvo vedno prilagojeno posamezniku. »Pozorni moramo biti na posameznikov način izvedbe aktivnosti in primerno je tisto pohištvo, ki mu omogoča varno izvedbo,« so jasne.

 

V Dom IRIS na ogled in po nasvet

»Strokovnjaki, ki delamo na področju prilagoditev domačega okolja in uporabe podporne tehnologije, se moramo zavedati, da se življenjska doba ljudi podaljšuje, tako tudi ljudje z različnimi okvarami dandanes živijo dlje. Zato je zelo pomembno, da domače okolje pravočasno prilagodimo in uporabimo podporno tehnologijo,« opozorijo strokovnjakinje z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča: diplomirane delovne terapevtke dr. Lea Šuc, MSc., Nataša Ogrin Jurjevič in Katja Brancelj Galič. V ta namen imajo v Soči Dom IRIS. IRIS je kratica za inteligentne rešitve in inovacije za samostojno življenje. Gre za demonstracijsko stanovanje, kjer so predstavljene prilagoditve in pripomočki, ki invalidnim in starejšim osebam omogočajo najvišjo stopnjo funkcionalne samostojnosti, varnosti in neodvisnosti bivanja.

»Namen obravnave uporabnika v Domu IRIS je preko pogovora in testiranja oceniti in načrtovati, katera oprema, pripomočki, sodobni elektronski sistemi in tehnološke rešitve lahko izboljšajo njegove funkcijske sposobnosti in mu zagotovijo samostojnejše, varnejše in udobnejše življenje v domačem okolju. Posameznika obravnavamo timsko in individualno ter glede na težave izvajanja dejavnosti oblikujemo prilagoditve,« povedo sogovornice. Dodajo, da imamo ljudje različne želje, potrebe, hobije in način življenja, zato je pomemben individualen pristop in obravnava. V Domu IRIS omogočajo invalidnim in starejšim osebam ter njihovim svojcem ali skrbnikom ogled in preizkus pripomočkov in tehnologij, da bi vsak posameznik našel rešitev, ki bi mu omogočila čim bolj samostojno in varno življenje v domačem okolju.

O tem, kaj je pomembno pri načrtovanju prilagoditev bivalnega okolja potrebam starejših v priročniku z naslovom ‘Prilagoditev bivalnega okolja potrebam starejših’ piše tudi prof. Jasna Hrovatin.

(Visited 53 times, 1 visits today)
Close