V Sloveniji bi se morala podjetja v okviru industrije 4.0 načrtno lotiti digitalne preobrazbe in delovati po načelih pametne tovarne, kjer ima vse večjo vlogo umetna inteligenca.
Pametne tovarne združujejo avtomatizacijo, človeka, digitalizacijo, umetno inteligenco (UI), internet stvari (IoT) in kibernetsko-fizične sisteme. Kot pojasnjuje dr. Niko Herakovič (Fakulteta za strojništvo UL), v takšnem okolju stroji, ljudje, izdelki, senzorji in informacijski sistemi komunicirajo v realnem času na podlagi podatkov. Rezultat so fleksibilni, agilni in učinkoviti procesi, ki se hitro prilagajajo spremembam.
Pametna tovarna vključuje digitalne dvojčke, UI agente, napredne algoritme za optimizacijo ter celostno integracijo informacijskih sistemov. Za to so nujni odprti standardi, robustna IT-infrastruktura in usposobljeni kadri.
Od parcialne informatizacije k celostni transformaciji
»V Sloveniji pogosto še vedno govorimo o informatizaciji, ne o pravi digitalni preobrazbi,«
opozarja Herakovič.
Podjetja uvajajo posamezne rešitve (ERP, MES), ki pa niso integrirane, nimajo analitike v realnem času in ne podpirajo samodejnega odločanja.
Zato bi bilo treba spodbuditi prehod k celostni transformaciji, razviti pilotne pametne tovarne in testno-demonstracijska okolja (NDC ToP), okrepiti usposabljanja kadrov ter podporo preko digitalnih inovacijskih stičišč.
Uvajanje tehnologij poteka postopno: od senzorike in IoT do digitalnih dvojčkov, umetne inteligence in Edge computinga. Medtem ko večja podjetja (Kolektor, Domel, TPV, Iskraemeco) že uvajajo napredne rešitve, večina MSP ostaja na osnovni ravni digitalizacije.
Umetna inteligenca kot ključni element
UI omogoča prediktivno vzdrževanje, optimizacijo proizvodnje in logistike, računalniški vid za kontrolo kakovosti ter odločanje v realnem času. V Sloveniji je uporaba še v zgodnji fazi, predvsem zaradi pomanjkanja kakovostnih podatkov in ustreznih kadrov.
Za napredek bi bilo treba vzpostaviti industrijska podatkovna jezera, regionalne centre za UI, praktična usposabljanja in mentorstvo za MSP. Pomembno vlogo naj bi imel tudi projekt Tovarna umetne inteligence.
Ključni poudarki pametne tovarne
V pametni tovarni vse komponente komunicirajo v realnem času na podlagi podatkov.
UI je ključna za optimizacijo procesov, kakovost in odločanje v realnem času.
Koristi pametnih tehnologij
»Pametne tehnologije zvišujejo produktivnost za 10–30 %, zmanjšujejo napake, skrajšajo pretočne čase in izboljšujejo sledljivost,« poudarja Herakovič. Podjetja, kot so Kolektor, Iskraemeco in TPV, že poročajo o večji razpoložljivosti opreme, nižjih stroških in boljši izrabi virov.
Kljub temu ostaja izziv merjenje donosnosti (ROI), saj podjetja digitalizacijo pogosto izvajajo brez jasne strategije. Zato bi morali v Sloveniji uvesti sistem merjenja digitalne zrelosti, podpreti izračune ROI ter spodbujati deljenje dobrih praks.
