Energetski prehod v Evropski uniji ne temelji le na elektrifikaciji. Pomemben del prihodnje energetske slike bodo namreč predstavljali tudi plini iz obnovljivih virov energije ali t. i. zeleni plini. Ti omogočajo razogljičenje sektorjev, kjer elektrika ni vedno optimalna rešitev, hkrati pa prinašajo izzive, povezane z infrastrukturo, tehnologijo in prilagoditvijo obstoječih sistemov.
V ospredju razvoja so predvsem biometan, zeleni vodik in sintetični plini, ki bodo v prihodnjih desetletjih igrali pomembno vlogo tudi v Sloveniji.
Zakaj zeleni plini?
Cilj Evropske unije je doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, kar zahteva postopno opuščanje fosilnih goriv. Pri tem se namesto ene same rešitve uveljavlja kombinacija tehnologij, pri čemer imajo zeleni plini vlogo povezovalnega člena med sektorji.
Njihove prednosti združujejo več lastnosti, med drugim:
- nastajajo iz obnovljivih virov
- omogočajo shranjevanje energije
- uporabljajo se lahko v energetiki, industriji, prometu in ogrevanju
- dopolnjujejo obnovljive vire za proizvodnjo električne energije
Biometan: obnovljiv plin za obstoječe omrežje
Biometan je po kemični sestavi praktično enak zemeljskemu plinu, zato ga je mogoče:
- vbrizgavati v obstoječe plinovode
- uporabljati v trenutnih plinskih napravah
- proizvajati lokalno iz organskih virov
Prav podobnost z zemeljskim plinom je njegova največja prednost. Uporaba biometana tako ne zahteva celovite prenove infrastrukture, temveč omogoča postopen prehod v obnovljive vire, brez večjih posegov pri končnih uporabnikih. V Ljubljani se biometan že uporablja v javnem potniškem prometu, kar kaže na njegovo praktično uporabnost tudi v urbanem okolju.
Zeleni vodik: energent za industrijo in transport
Zeleni vodik nastaja z elektrolizo vode ob uporabi obnovljive električne energije. Zaradi svojih lastnosti se vse bolj uveljavlja kot dolgoročni nosilec energije zlastu v ubdzstruhu ub transportu. V Ljubljani tudi v zvezi z vodikom že delajo nekaj pomembnih korakov:
- gradnja prve javne polnilnice vodika za avtobuse ter tovorna in osebna vozila
- osem vodikovih avtobusov do konca leta 2025, v prvi polovici 2026 še dva
- izgradnja 2 MW sončne elektrarne in elektrolizerja v Kosezah za vodikove avtobuse
Sintetični plini: shranjevanje energije iz obnovljivih virov
Ob biometanu in vodiku pa se razvijajo tudi sintetični plini, predvsem sintetični metan. Nastaja s kombinacijo zelenega vodika in ogljikovega dioksida, zajetega iz industrije ali neposredno iz zraka Gre za tehnologijo power-to-gas, ki omogoča pretvorbo presežne električne energije iz obnovljivih virov v plinasto obliko. Prednosti so:
- dolgoročno shranjevanje energije
- uporaba v obstoječi plinski infrastrukturi
- zmanjševanje vpliva nestanovitne proizvodnje iz sonca in vetra
Sintetični plini tako rešujejo enega ključnih izzivov energetskega prehoda – kako shranjevati energijo na sezonski ravni.
Umik premoga in nova energetska mešanica v Ljubljani
Energetika Ljubljana načrtuje popoln umik premoga do leta 2030 in prehod na raznoliko, nizkoogljično energetsko mešanico:
- 30 % obnovljivih virov (les)
- 30 % gorljiva frakcija komunalnih odpadkov
- 10 % drugi obnovljivi viri
- 30 % plin
Takšna struktura pomeni večjo energetsko samooskrbo in manjšo odvisnost od uvoza. Hkrati je del širše zaveze Mestne občine Ljubljana postati eno izmed 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 (Misija 100).
Infrastruktura: kje so meje obstoječega sistema?
Za pline, katerih glavna sestavina je metan (biometan, sintetični metan), je slovenska prenosna in distribucijska infrastruktura že ustrezna. Uporabniki lahko svoje naprave uporabljajo še naprej, kar pomeni, da bi bilo opuščanje takšne rabe obnovljivih virov negospodarno.
Pri zelenem vodiku pa je slika drugačna, saj bo potrebna nova in delno prilagojena infrastruktura vključno z novimi proizvodnimi napravami. Prav zato se vodik v prvi fazi predvideva predvsem za industrijo, promet in daljinsko ogrevanje, manj pa za individualna gospodinjstva.
Ključna vloga pri shranjevanju presežkov energije
Zeleni vodik pa ima še eno strateško prednost: omogoča namreč shranjevanje presežne električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov. To pomeni, da bo v prihodnosti lahko igral pomembno vlogo pri sezonskemu shranjevanju energije, kar bo prineslo večjo stabilnost energetskega sistema in hkrati zmanjšalo potrebo po fosilnih rezervah.
Ker gre za kapitalsko zahtevne tehnologije, so za sofinanciranje tovrstnih projektov na ravni EU predvidena znatna sredstva.
Zeleni plini kot del energetske prihodnosti Slovenije
Slovenija se aktivno vključuje v evropske projekte na področju zelenih plinov. Pilotni projekti, raziskave in strateški dokumenti kažejo, da bodo plini tudi v prihodnje pomemben del oskrbe z energijo – a v vedno večjem deležu obnovljivi.
Prihodnost energetike bo prinesla tudi povezovanje sektorjev: zeleni plini ne bodo namenjeni le energetiki, temveč tudi industriji, prometu in ogrevanju. Prav v tej vsestranskosti se skriva njihov največji potencial.
