Kot pojasnjuje Tomaž Svetina z Agencije za varnost prometa, smo trenutno še v fazi testiranja, ne množične uporabe.
Trenutna zakonodaja v Sloveniji omogoča uporabo avtonomnih vozil le pod posebnimi pogoji:
- vozila se lahko uporabljajo predvsem za testiranje,
- obvezna je prisotnost usposobljenega voznika,
- voznik mora biti ves čas pripravljen prevzeti nadzor.
Širše uporabe v rednem prometu brez nadzora voznika za zdaj ni na vidiku.
Avtonomna vozila se sicer najhitreje uveljavljajo v nadzorovanih okoljih, kot so logistika, letališča, terminali in shuttle prevozi.
Ključni izzivi: zakonodaja, odgovornost in infrastruktura
Glavna omejitev ostaja zakonodaja, ki še ne omogoča vsakodnevne uporabe popolnoma avtonomnih vozil.
Odprta vprašanja vključujejo:
- odgovornost v primeru nesreče (voznik, proizvajalec, programska oprema),
- varnost in homologacijo sistemov,
- pripravljenost infrastrukture,
- zaupanje javnosti.
Podobno ugotavlja tudi Evropska komisija, ki opozarja na razdrobljen regulativni okvir v EU.
Stopnje avtonomnosti: kje smo danes?
Razvoj poteka postopno, po stopnjah avtonomnosti.
Stopnje avtonomnosti vozil
Avtonomna vozila se razvijajo postopno, po šestih stopnjah:
- 0. stopnja – brez avtomatizacije (voznik upravlja vse)
- 1. stopnja – pomoč vozniku (npr. tempomat)
- 2. stopnja – delna avtomatizacija (vozilo nadzoruje hitrost in smer)
- 3. stopnja – pogojna avtonomnost (vozilo vozi, voznik mora biti pripravljen posredovati)
- 4. stopnja – visoka avtonomnost (vozilo samostojno vozi v določenih območjih)
- 5. stopnja – popolna avtonomnost (voznik ni več potreben)
Trenutno je tehnologija nekje med 2. in 3. stopnjo avtonomnosti. To pomeni, da vozilo lahko vozi samodejno v določenih pogojih, vendar mora biti voznik vedno pripravljen posredovati.
Cestna infrastruktura še ni prilagojena
Razvoj avtonomnih vozil ne vključuje le avtomobilov, ampak tudi:
- cestno infrastrukturo,
- zakonodajo,
- zavarovalniške modele,
- pripravljenost voznikov.
Eden večjih izzivov je sobivanje avtonomnih vozil in vozil z vozniki, kar povečuje kompleksnost prometa.
Kdaj lahko pričakujemo širšo uporabo?
Po ocenah strokovnjakov bi se lahko širša uporaba 3. stopnje avtomatizacije začela med letoma 2030 in 2035.
Popolnoma avtonomna vozila (4. in 5. stopnja) pa: še ne bodo kmalu del vsakdanjega prometa, zahtevajo več prilagoditev zakonodaje in infrastrukture in bodo najprej uvedena v omejenih okoljih.
Razvoj lahko dodatno upočasni prenos odgovornosti z voznika na proizvajalca.
Promet prihodnosti: postopna, ne hitra sprememba
Čeprav tehnologija napreduje hitro, uvajanje avtonomnih vozil ostaja postopno.
Avtonomna vozila se najhitreje uveljavljajo tam, kjer so prometni pogoji predvidljivi – v logistiki, terminalih, letališčih in shuttle prevozih.
