Nova analiza satelitskih posnetkov razkriva, da naftni madeži redno dosegajo tudi zaščitene dele oceanov in morij. Med najbolj prizadetimi območji pa je Sredozemsko morje.
Ameriška neprofitna organizacija SkyTruth je pred dneviobjavila obsežno analizo svetovnega naftnega onesnaženja morij. Raziskovalci so s pomočjo satelitskih posnetkov spremljali naftne madeže, povezane z ladijskim prometom in naftnimi ploščadmi.
Med letoma 2023 in 2025 so potrdili 3152 naftnih madežev, ki so skupaj prekrivali približno 22.805 kvadratnih kilometrov morske površine.
Še bolj skrb vzbujajoča pa je njihova ocena, da naftni madeži zaradi ladijskega prometa in pridobivanja nafte vsako leto prekrijejo približno 1,58 milijona kvadratnih kilometrov svetovnih morij.
Onesnaženje tudi v Sredozemskem morju
Posebej zaskrbljujoče so ugotovitve za Sredozemsko morje, ki je eno najpomembnejših območij za morske sesalce v Evropi.
V dveh zaščitenih območjih so sateliti med letoma 2023 in 2025 zaznali 71 naftnih madežev, ki so skupaj pokrivali približno 417 kvadratnih kilometrov.
Gre za območji:
- Pelagos, morsko zatočišče med Francijo, Italijo in Monakom, namenjeno predvsem varovanju morskih sesalcev;
- Sredozemski koridor za selitev kitov in delfinov, zaščiteno območje ob španski obali.
V španskem koridorju so zaznali 45 madežev, v območju Pelagos pa 26.
Obe območji sta pomembni za prehranjevanje, razmnoževanje in selitve kitov ter delfinov.
Naftni madeži ne poznajo meja
Naftni madeži lahko zaradi vetra in morskih tokov pripotujejo od daleč, tudi z območij, kjer poteka intenziven ladijski promet ali črpanje nafte.
John Amos, direktor organizacije SkyTruth, je ob predstavitvi ugotovitev opozoril, da v številnih delih svetovnih morij opažajo ponavljajoče se naftno onesnaževanje.
»Eno je območje razglasiti za zaščiteno. Povsem drugo pa je zagotoviti, da ga ustrezno nadzorujemo in upravljamo,« je poudaril za Mongabay.
Še huje ob afriški obali
Med najbolj prizadetimi zaščitenimi območji je narodni park Conkouati-Douli v Republiki Kongo.
Sateliti so tam med letoma 2023 in 2025 zaznali 27 naftnih madežev, ki so skupaj prekrivali 880 kvadratnih kilometrov morske površine.
Po ugotovitvah raziskovalcev najverjetneje izvirajo s treh naftnih ploščadi zunaj meja narodnega parka.
Na tem območju živijo morski psi, raže, delfini, kiti in morske krave, na obalah pa gnezdijo tudi ogrožene morske želve.
Ali zaščita morja obstaja samo na papirju?
Ugotovitve odpirajo vprašanje, kako učinkovita so morska zavarovana območja, če jih še naprej ogrožajo onesnaževala iz okolice.
SkyTruth opozarja, da je dejanski obseg onesnaženja verjetno še večji, saj sateliti ne spremljajo vseh delov svetovnih morij enako pogosto.
Raziskovalci zato pozivajo k boljšemu spremljanju ladijskega prometa, hitrejšemu odkrivanju onesnaževalcev in učinkovitejšemu nadzoru zaščitenih morskih območij.
