Z ukrepi za zmanjševanje odpadkov so doslej preprečile nastanek več kot 20.000 ton mešanih komunalnih odpadkov in prihranile več milijonov evrov pri stroških njihovega odstranjevanja.
Podatke so 14. oktobra predstavili Ekologi brez meja na letnem srečanju slovenske mreže Zero Waste občin v Žalcu.
Predstavniki občin, komunalnih podjetij in drugih lokalnih partnerjev so pregledali dosežke ter razpravljali o nadaljnjih ukrepih za zmanjševanje količine odpadkov.
Danes mreža vključuje 21 občin, ki si prizadevajo predvsem preprečevati nastajanje odpadkov, izboljševati njihovo ločeno zbiranje ter spodbujati ponovno uporabo in krožno gospodarstvo.
Nižji stroški odpadkov
Rezultati kažejo, da imajo takšni ukrepi tudi neposredne finančne koristi. Manj mešanih komunalnih odpadkov namreč pomeni tudi nižje stroške njihove obdelave in odstranjevanja.
Srečanje je potekalo v globalnem tednu proti sežigu odpadkov.
Ekologi brez meja poudarjajo, da izkušnje slovenskih občin dokazujejo, da obstajajo učinkovite alternative sežiganju.
Ob tem opozarjajo, da uspešnega zmanjševanja odpadkov ni mogoče zagotoviti zgolj z ukrepi posameznih občin. Potrebne so tudi sistemske rešitve na državni ravni in učinkovitejše izvajanje ukrepov.
Občine pridobivajo evropske certifikate
Na srečanju so predstavili tudi novosti v evropskem sistemu certificiranja Zero Waste Cities ter podelili plakete občinam, ki so uspešno opravile postopke za pridobitev oziroma obnovitev certifikata.
Certifikat temelji na enotnih evropskih merilih, ki omogočajo neodvisno preverjanje napredka občin.
Njegov namen je tudi preprečevanje zelenega zavajanja, saj občine svojih dosežkov ne morejo dokazovati zgolj z načrti in obljubami, temveč z dejanskimi ukrepi in merljivimi rezultati.
Izkušnje slovenskih občin tako kažejo, da zmanjševanje odpadkov ni le okoljski cilj, temveč lahko prinese tudi pomembne prihranke za lokalne skupnosti.
