Na zasedanju okoljskih ministrov EU 12. oktobra v Luksemburgu se je zavzela za prilagoditev sistema trgovanja z emisijami ter ohranitev dostopa do evropskih sredstev za posodobitev industrije.
Ministri EU za okolje so v Luksemburgu prvič politično razpravljali o prenovi evropskega sistema trgovanja z emisijami (ETS) za obdobje po letu 2030. Evropska komisija je predlog predstavila julija letos, njegov namen pa je uskladiti zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov s konkurenčnostjo evropske industrije.
Evropska unija želi do leta 2040 zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za 90 %.
Slovenija opozarja na stroške za podjetja
Slovenska ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je na zasedanju poudarila, da predlog predstavlja korak v pravo smer, vendar bodo potrebne dodatne prilagoditve.
Po navedbah Ministrstva za okolje in prostor Slovenija želi, da prenovljeni sistem ETS zmanjšuje stroškovne obremenitve industrije, spodbuja naložbe v čiste tehnologije in preprečuje selitev proizvodnje iz Evropske unije.
Pri tem opozarja, da je treba upoštevati dejanske tehnološke možnosti podjetij, saj vse industrijske dejavnosti nimajo enakih možnosti za hitro zmanjševanje izpustov.
Kam naj gre denar od emisijskih kuponov?
Slovenija podpira predlog, da se najmanj polovica nacionalnih prihodkov od prodaje emisijskih kuponov nameni ukrepom v dejavnostih, vključenih v sistem ETS.
Sredstva bi bila namenjena predvsem:
- zmanjševanju emisij v industriji,
- naložbam v čisto energijo in energetsko infrastrukturo,
- raziskavam, inovacijam in razvoju novih tehnologij.
Ena ključnih slovenskih zahtev je tudi ohranitev dostopa do evropskega Sklada za modernizacijo po letu 2030.
Ministrica Rifelj je o financiranju zelenega prehoda govorila tudi na dvostranskih srečanjih z drugimi ministri in evropskim komisarjem za podnebje Wopkejem Hoekstro.
EU priznava, da sedanji podnebni ukrepi niso dovolj
Ministri so sprejeli tudi skupna pogajalska izhodišča za letošnjo podnebno konferenco COP31, ki bo novembra v Turčiji.
V sprejetih sklepih EU opozarja, da trenutno izvajanje podnebnih ukrepov na svetovni ravni ne zadostuje za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.
Slovenija podpira nadaljnje izvajanje Pariškega sporazuma, pri čemer posebej poudarja prilagajanje podnebnim spremembam, krepitev odpornosti ter obravnavanje izgub in škode zaradi njihovih posledic.
Pri varovanju narave Slovenija ne želi novih obljub, temveč izvajanje obstoječih
Na zasedanju so ministri potrdili še skupna izhodišča EU za konferenco o biotski raznovrstnosti COP17, ki bo potekala v Armeniji.
Slovenija zagovarja stališče, da bi se morala mednarodna skupnost osredotočiti predvsem na uresničevanje že sprejetih ciljev do leta 2030, namesto na oblikovanje novih zavez.
Ministrica Rifelj je ob tem opozorila, da izguba biotske raznovrstnosti ni samo okoljski problem, temveč predstavlja tudi gospodarsko in varnostno tveganje.
Slovenija se zavzema za povezovanje ukrepov na področju varstva narave, podnebnih sprememb, voda, onesnaževanja in degradacije zemljišč.
Tudi vprašanje stroškov čiščenja odpadne vode
Slovenija se je na zasedanju pridružila še pobudi Poljske glede izvajanja razširjene odgovornosti proizvajalcev v okviru evropske direktive o čiščenju komunalne odpadne vode.
Ministrica Rifelj je opozorila na potrebo po pravični porazdelitvi stroškov med vpletenimi ter oceni širših okoljskih in gospodarskih posledic novega sistema.
Razprava o evropski okoljski zakonodaji se bo nadaljevala. Za Slovenijo bosta med ključnimi vprašanji predvsem dostop do evropskega financiranja in zagotavljanje, da bodo podnebni ukrepi izvedljivi tudi za domače gospodarstvo.
