Morski vročinski valovi že spreminjajo ekosisteme in z njimi tudi evropsko ribištvo.
Podatki evropske službe Copernicus kažejo, da so bile temperature morske gladine že julija rekordne ob evropski atlantski obali in v zahodnem Sredozemlju. Na nekaterih območjih zahodnega Sredozemlja je bilo morje avgusta celo okoli šest stopinj toplejše od dolgoletnega povprečja.
Vroče morje več mesecev zapored
Morski vročinski val ni zgolj nekaj posebej toplih dni na plaži. Gre za daljše obdobje, ko temperatura morja občutno presega običajne vrednosti za določen kraj in letni čas.
Letošnje leto je pri tem izstopalo. V Biskajskem zalivu so do konca avgusta našteli kar 186 dni razmer morskega vročinskega vala. V Sredozemlju je bilo po analizi Mercator Ocean International poleti kar 95 odstotkov površine morja izpostavljene močnemu ali še intenzivnejšemu morskemu vročinskemu valu.
Tudi konec septembra pojav še ni izginil. Copernicusovi podatki za 26. september kažejo, da so vročinski valovi zajemali skoraj celotno Sredozemlje, čeprav so že slabeli. Od Rokavskega preliva proti Biskajskemu zalivu pa se je vročinski val takrat nasprotno še krepil, ponekod do kategorije hudega oziroma ekstremnega.
Kaj se zgodi z življenjem v morju?
Posledice niso povsod enake. Nekatere hladnoljubne vrste izgubljajo primeren življenjski prostor, druge se pomikajo proti severu ali v večje globine, toplejša voda pa omogoča širjenje vrst, ki jih na določenem območju prej skoraj ni bilo.
Med najbolj izrazitimi letošnjimi primeri so:
- na delih severne španske obale je izginilo okoli 95 odstotkov gozdov alg kelp,
- z njimi pa upadajo tudi jastogi, raki in morski ježki, ki so od teh habitatov odvisni;
- v Sredozemlju je danes zabeleženih že več kot 1.000 tujerodnih vrst, toplejše morje pa mnogim olajšuje širjenje;
- v Rokavskem prelivu se je močno povečalo število hobotnic, kar je nekaterim ribičem prineslo rekordne ulove, hkrati pa hobotnice plenijo rake in školjke, od katerih so odvisni drugi deli ribištva;
- ob Mallorci je merilna boja 5. avgusta izmerila 33,02 °C, največ v zgodovini meritev španskega sistema pristaniških boj.
Za nekatere ribiče več ulova, za druge izguba
Primer hobotnic dobro pokaže, zakaj posledic segrevanja morja ni mogoče opisati preprosto kot zmanjševanje ribjih staležev. Ekosistem se preureja.
V Veliki Britaniji so letos ujeli izjemne količine hobotnic. Toda njihov razmah pomeni večji pritisk na rake in druge školjke. Drugod izginjajo vrste, na katerih je desetletja temeljilo lokalno ribištvo.
Evropska agencija za okolje (EEA) opozarja, da bodo morski vročinski valovi ob nadaljnjem segrevanju predvidoma postajali pogostejši, daljši, obsežnejši in intenzivnejši, posledica pa je lahko preoblikovanje celotnih morskih ekosistemov.
»Morski vročinski valovi lahko povzročijo obsežne spremembe morskih vrst in preoblikovanje ekosistemov,« opozarja EEA v svoji oceni spreminjanja temperatur evropskih morij.
Za evropsko ribištvo je zato vse težje vprašanje ne le, koliko rib bo v morju, temveč katere vrste bodo čez deset ali dvajset let sploh še živele na območjih, kjer jih ribiči lovijo danes.
