Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) je prejšnji teden opozorila na nove vdore invazivnih tujerodnih vrst v evropske ekosisteme.
V devetih evropskih državah trenutno poteka prvih 20 projektov posebnega evropskega sklada za hitro odzivanje na invazivne vrste.
Med novimi invazivnimi vrstami, proti katerim trenutno ukrepajo po Evropi, so tudi orjaške ameriške žabe, afriške krempljarke in rak, ki za razmnoževanje sploh ne potrebuje samca.
Za območje Jadrana je posebej pomembno širjenje plamenk (Pterois volitans), strupenih plenilskih rib, ki so že osvojile velik del vzhodnega Sredozemlja.
Na Hrvaškem poskušajo plamenke odstraniti, dokler je še čas
IUCN opozarja, da lahko plamenke močno zmanjšajo populacije domorodnih rib in spremenijo delovanje morskih ekosistemov. Zdaj napredujejo tudi po Jadranu.
Na Hrvaškem zato potapljači, znanstveniki in upravljavci zavarovanih območij sodelujejo pri njihovem odstranjevanju iz nekaterih najbolj dragocenih morskih območij.
Cilj je ukrepati, preden se populacija toliko poveča in razširi, da njeno obvladovanje ne bo več realno. Prav zgodnje odkrivanje in hitro odstranjevanje sta po navedbah IUCN med redkimi možnostmi, ko je invazivno vrsto še mogoče ustaviti pred trajno naselitvijo.
Invazivne vrste ogrožajo biotsko raznovrstnost po vsem svetu
Podobne bitke z invazivnimi vrstami v morju trenutno potekajo po vsej Evropi. Belgijska mokrišča ogrožajo velike ameriške volovske žabe in afriške krempljarke, ki tekmujejo z domorodnimi vrstami in lahko širijo bolezni. Med vrstami, proti katerim potekajo ukrepi, je tudi marmorni rak, ki se lahko razmnožuje brez parjenja.
IUCN opozarja, da so invazivne tujerodne vrste eden vodilnih svetovnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti. Sodelovale so pri 60 odstotkih zabeleženih svetovnih izumrtij, pri 16 odstotkih pa so bile edini znani vzrok izumrtja.
V Evropi naj bi škoda zaradi invazivnih vrst in stroški njihovega obvladovanja znašali okoli 28 milijard ameriških dolarjev na leto.
Evropska agencija za okolje je junija opozorila, da se invazivne vrste kljub napredku pri njihovem obvladovanju še naprej širijo, novi vnosi pa ostajajo verjetni.
