Če bi Slovenija razglasila podnebno okoljsko krizo, bi to omogočilo, da se vsi resursi usmerijo v njeno reševanje, je na nedavnem posvetu o podnebnih spremembah v državnem zboru med drugim dejal predsednik parlamenta Dejan Židan. Dodal je, da na podlagi posveta pričakuje, da bo do njega prišlo kar nekaj pobud, naj pozove vlado k razglasitvi podnebne okoljske krize. Posvet je bil deležen velikega zanimanja.

Vsebinsko se projekt razogljičenja Slovenije osredotoča na enega od ključnih družbenih izzivov – prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, pravijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Minuli teden je Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP) gostil udeležence delovne skupine IMPEL, ki so na delavnici na dveh območjih Natura 2000 preizkušali orodje IRAM. Omenjeno orodje je namenjeno določitvi pogostosti izvajanja rednega inšpekcijskega nadzora v območjih Natura 2000 in tudi v območjih z drugimi naravovarstvenimi statusi, kot so zavarovana območja, naravne vrednote in podobno. Kot je dejal v. d. glavnega inšpektorja IRSOP Dragan Matić, lahko rezultati delavnice pomagajo najti odgovore na ključno vprašanje – kako biti učinkovit z omejenim številom inšpektorjev v primerjavi z ogromnim ozemljem, ki je v naši državi zaščiteno s programom Natura 2000.

Tudi v Sloveniji se na področju krožnega gospodarstva dogaja marsikaj pozitivnega, čeprav po oceni Nika Korparja, predstavnika platforme Circular Change, prepočasi. »A vendar se kot družba začenjamo zavedati resnosti sprememb, ki nas čakajo.

Preko luže so dobljene prve tožbe v zvezi z rakotvornostjo herbicida glifosat, v Evropski uniji pristojne ustanove ugotavljajo, da je dražilen in ne rakotvoren.