Branje je več kot le razvedrilo – je temelj osebnega in družbenega razvoja. Skozi knjige širimo svoja obzorja, razvijamo besedni zaklad, krepimo sposobnost razmišljanja in poglabljamo razumevanje sveta okoli nas.
Dan, posvečen branju, nas opominja na pomembno vlogo literature v našem vsakdanjem življenju in spodbuja hvaležnost do pisane besede.
Odgovor na upadanje bralnih navad
Nacionalni dan branja je nastal kot odziv na skrb vzbujajoče trende upada bralnih navad in bralne pismenosti tako pri otrocih kot pri odraslih. Njegov namen je zato okrepiti bralno pismenost, povezati kulturo, izobraževanje in prosti čas ter usmeriti pozornost javnosti k pomenu branja kot temelja osebnega razvoja in vključujoče družbe.
Dogodek bo vsako leto deloval kot osrednja platforma za številne aktivnosti po vsej Sloveniji, ki jih bodo organizirale knjižnice, šole, založbe, bralni klubi in druge kulturne ustanove.
Slovenska knjiga: podatki o založnikih in avtorjih
Ob prazniku branja je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) izpostavil nekatere statistične podatke, ki osvetljujejo stanje na področju tiskane besede in branja v Sloveniji. Kot so zapisali, je predlani v Sloveniji poklic pisatelja opravljalo skoraj 300 delovno aktivnih prebivalcev. Poleg avtorjev se v razmeroma širokem obsegu ohranja tudi založništvo – več kot 1.400 založnikov je izdalo skoraj 5.300 tiskanih knjig in brošur, kar kaže na živo in raznoliko založniško dejavnost.
Knjižnice kot bralna središča
Knjižnice ostajajo pomembne točke kulturnega življenja. Statistični podatki razkrivajo, da je bilo v 58 splošnih knjižnicah v Sloveniji včlanjenih skoraj 20 % prebivalcev države. To pomeni, da si skoraj vsak peti prebivalec vsaj občasno izposodi knjigo ali drugo gradivo in tako ohranja stik z branjem tudi v digitalni dobi.
