Mladi v Evropi se prek digitalnih skupnosti vse pogosteje odločajo za začasno ali trajno bivanje na podeželju. Projekt Nomadland išče odgovore, kako ta trend izkoristiti za razvoj evropskega podeželja.

V zadnjih letih smo priča tihi revoluciji na področju oskrbe s hrano, kjer digitalna orodja postajajo vse pomembnejši posrednik med kmetom in končnim kupcem. Tržnice so se preselile na splet, a pri tem niso povsem izgubile svoje človeške topline.

Zahtevni poklic kmeta je premalo cenjen. Zaradi rastočih stroškov in (pre)nizkih prodajnih cen kmetije vse težje zagotavljajo dolgoročno vzdržnost, kmetje pa se soočajo s pomanjkanjem dohodkovne in socialne varnosti.

Na kmete poleg naraščajočih stroškov in številnih administrativnih obveznosti vse bolj pritiskajo tudi podnebne spremembe. Marsikje prihaja do opustitve dejavnosti.

Za digitalizacijo in modernizacijo podeželja je potrebna učinkovita povezljivost, ki pa je zaradi omejenih sredstev in odročnih krajev pogosto težje dosegljiva.

Razvoj pametnega podeželja v Sloveniji je usmerjen v digitalizacijo kmetijstva, vključujoč tako uvajanje novih tehnologij in krepitev povezljivosti kot tudi izboljševanje dostopa do digitalnih storitev in razvoj digitalnih kompetenc prebivalcev.

»Živilskopredelovalna industrija je ključnega pomena pri samooskrbi s hrano, saj je veliko živilskopredelovalnih podjetij vertikalno povezanih s kmetijskimi podjetji, ki pa združujejo več kot 4.000 kooperantov (družinskih kmetij) v različnih sektorjih,« pravi dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na Gospodarski zbornici Slovenije.

Kmetijska proizvodnja je usmerjena v ustvarjanje čim višjih donosov ob čim nižjih vložkih, kar zahteva veliko znanja, nove pristope in uporabo sodobnih tehnologij. Takšno delovanje je pisano na kožo mladim, ki pa, če se želijo ukvarjati s kmetijstvom, naletijo na številne ovire.

Živilskopredelovalna podjetja digitalizirajo celotno oskrbovalno verigo, pomena digitalizacije se vse bolj zavedajo tudi rejci, zlasti mladi.