Digitalizacija je eden pomembnejših vzvodov za decentralizacijo, saj omogoča, da so javne storitve dostopne ne glede na geografsko lokacijo uporabnika – dostopne so tam, kjer so ljudje, ne le tam, kjer so institucije. S tem se zmanjšuje potreba po koncentraciji storitev in delovnih mest v večjih upravnih središčih ter krepi vloga lokalnih okolij.
V času podnebnih, okoljskih in družbenih izzivov postajajo vse pomembnejši modeli, ki temeljijo na sodelovanju, demokratičnem upravljanju in dolgoročni odgovornosti do skupnosti.
Mladi v Evropi se prek digitalnih skupnosti vse pogosteje odločajo za začasno ali trajno bivanje na podeželju. Projekt Nomadland išče odgovore, kako ta trend izkoristiti za razvoj evropskega podeželja.
V zadnjih letih smo priča tihi revoluciji na področju oskrbe s hrano, kjer digitalna orodja postajajo vse pomembnejši posrednik med kmetom in končnim kupcem. Tržnice so se preselile na splet, a pri tem niso povsem izgubile svoje človeške topline.
Zahtevni poklic kmeta je premalo cenjen. Zaradi rastočih stroškov in (pre)nizkih prodajnih cen kmetije vse težje zagotavljajo dolgoročno vzdržnost, kmetje pa se soočajo s pomanjkanjem dohodkovne in socialne varnosti.
Na kmete poleg naraščajočih stroškov in številnih administrativnih obveznosti vse bolj pritiskajo tudi podnebne spremembe. Marsikje prihaja do opustitve dejavnosti.
Mobilnost na slovenskem podeželju zaznamujeta predvsem oddaljenost in neposeljenost manjših krajev, zaradi česar so klasične oblike javnega prevoza težje izvedljive.
Za digitalizacijo in modernizacijo podeželja je potrebna učinkovita povezljivost, ki pa je zaradi omejenih sredstev in odročnih krajev pogosto težje dosegljiva.
