Razvoj pametnega podeželja v Sloveniji je usmerjen v digitalizacijo kmetijstva, vključujoč tako uvajanje novih tehnologij in krepitev povezljivosti kot tudi izboljševanje dostopa do digitalnih storitev in razvoj digitalnih kompetenc prebivalcev.
»Živilskopredelovalna industrija je ključnega pomena pri samooskrbi s hrano, saj je veliko živilskopredelovalnih podjetij vertikalno povezanih s kmetijskimi podjetji, ki pa združujejo več kot 4.000 kooperantov (družinskih kmetij) v različnih sektorjih,« pravi dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na Gospodarski zbornici Slovenije.
Kmetijska proizvodnja je usmerjena v ustvarjanje čim višjih donosov ob čim nižjih vložkih, kar zahteva veliko znanja, nove pristope in uporabo sodobnih tehnologij. Takšno delovanje je pisano na kožo mladim, ki pa, če se želijo ukvarjati s kmetijstvom, naletijo na številne ovire.
Poslanstvo koncepta pametnih vasi je prebivalcem podeželja ustvariti primerljive pogoje za delo in življenje kot v mestih. S tem bi se tudi ustavilo preseljevanje podeželanov v mestna središča in s tem odmiranje podeželskih območij. Infrastrukturna osnova za to so kakovostne internetne povezave, ki omogočajo boljše pogoje za celotno podeželje, ne le za kmetijstvo.
Evropska komisija stavi na zeleno in digitalno preobrazbo Unije, da se bodo črke na papirju na terenu udejanjile tudi v kmetijstvu in na podeželju, pa bo treba vložiti precej naporov in sredstev.
