Najbolj opazen učinek digitalizacije je spremenjen dostop do javnih storitev. Številnih postopkov ni več treba urejati osebno, saj jih lahko posameznik opravi od doma ali iz lokalnega okolja. Na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo (MNZ) poudarjajo, da so portali eUprava, SPOT, eDavki in zVEM pomembno zmanjšali potrebo po fizičnih obiskih institucij. Digitalne storitve prebivalcem prihranijo čas in zmanjšujejo administrativna bremena, hkrati pa omogočajo, da dostop do storitev ni več odvisen od bližine upravne enote ali druge državne institucije.
Podobno ocenjujejo tudi v Skupnosti občin Slovenije, vendar opozarjajo, da digitalizacija ne sme postati izgovor za umikanje storitev iz lokalnega okolja. Digitalne rešitve morajo dopolnjevati fizično dostopne storitve, ne pa jih nadomeščati. Posebej starejši in digitalno manj vešči prebivalci še vedno potrebujejo osebno pomoč, zato zagovarjajo razvoj lokalnih podpornih točk, kjer bi lahko na enem mestu uredili različne javne storitve.
Na podobno težavo opozarja Anton Perpar iz Biotehniške fakultete. Po njegovem mnenju digitalizacija pogosto predpostavlja, da bodo vsi prebivalci brez težav uporabljali računalnik ali pametni telefon in številne aplikacije, kar v praksi ne drži. Prav ljudje, ki bi jim digitalne storitve najbolj koristile, so pogosto tisti, ki imajo pri njihovi uporabi največ težav. Zato digitalna preobrazba ne sme temeljiti le na tehnologiji, temveč tudi na podpori uporabnikom.
Internet je osnova
Na MNZ pojasnijo, da država z gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij zmanjšuje digitalni razkorak med urbanimi in podeželskimi območji. Cilj je zagotoviti, da bo kakovostna povezljivost dostopna tudi tam, kjer tržni interes zasebnih operaterjev ni dovolj velik.
Marjeta Pučko iz Telekoma ob tem pravi, da širokopasovna povezljivost ni več zgolj dostop do interneta, temveč platforma za razvoj celotnega digitalnega gospodarstva. Podobno razmišljajo tudi v Strateško razvojnem inovacijskem partnerstvu Pametna mesta in skupnosti (SRIP PMiS). Po njihovem mnenju hitra povezljivost omogoča razvoj e-zdravja, pametne mobilnosti, digitalnega izobraževanja in pametnega upravljanja občin.
Delo ni več vezano na naslov podjetja
Med največjimi spremembami, ki jih je prinesla digitalizacija, je razmah dela na daljavo. To omogoča bolj enakomerno razporeditev delovnih mest po državi, razvojni potencial pa je opaziti tudi v digitalnih nomadih, ki lahko živijo v Sloveniji in delajo za podjetja po vsem svetu, še dodajo na MNZ. V Telekomu Slovenije opažajo, da delo na daljavo zmanjšuje prometne obremenitve, ljudem omogoča več časa v domačem okolju in spodbuja razvoj lokalnega gospodarstva. V SRIP PMiS pa opozarjajo, da se zaradi digitalizacije spreminja tudi prostorski razvoj. Koncept petnajstminutnega mesta se vse bolj razvija v koncept tridesetminutnih regij, kjer kakovost življenja ni več odvisna od bližine največjih mest, temveč od dostopnosti storitev in kakovostne povezljivosti.
Anton Perpar ob tem opozarja, da delo na daljavo ne bo ustavilo izseljevanja, če podeželje ne bo ponujalo tudi drugih pogojev za kakovostno življenje. Mladi bodo ostajali v domačem okolju le, če bodo tam našli vrtce, šole, zdravstvene storitve, javni prevoz in druge vsebine, ki omogočajo in dvigujejo kakovost bivanja.
Pametne rešitve zahtevajo povezane sisteme
V Skupnosti občin Slovenije pojasnjujejo, da številne občine že uporabljajo elektronske vloge, geografske informacijske sisteme, platforme za sodelovanje občanov, pametno javno razsvetljavo ter različne sisteme za spremljanje prometa in porabe energije. Ob tem pa opozarjajo, da občine pogosto razvijajo podobne rešitve vsaka zase. Če bi jih razvijale skupaj, bi bile naložbe cenejše, sistemi pa bistveno bolj povezani.
V Strateško razvojnem inovacijskem partnerstvu Pametna mesta in skupnosti (SRIP PMiS) razlagajo, da prava digitalna preobrazba pomeni spremembo načina delovanja občin. Informacije o prometu, energetiki, prostoru, okolju in javnih storitvah morajo postati del enotnega podatkovnega sistema, ki omogoča hitrejše in kakovostnejše odločanje. Zato poudarjajo pomen mednarodnih standardov ISO za pametna mesta, ki omogočajo primerljivost rešitev in lažje spremljanje njihove uspešnosti.
Podatki postajajo novo razvojno orodje
Če danes digitalizacija povezuje večinoma storitve, bo v prihodnje povezovala tudi podatke. Prav ti bodo postali ena najpomembnejših podlag za razvojne odločitve. Povezane podatkovne platforme bodo omogočile boljše načrtovanje javnih storitev, prometa, energetike in prostorskega razvoja. Ne nazadnje tudi v kmetijstvu na ta način lahko spremljamo pojav bolezni in škodljivcev v posevkih in nasadih, potrebo rastlin po namakanju ali gnojenju, avtomatiziramo delo v hlevih, vodimo razne podatke na ravni kmetije in podobno.
Občine in država bodo lahko hitreje prepoznale potrebe prebivalcev ter učinkoviteje usmerjale razvojne naložbe, pojasnijo na MNZ. Pomembno vlogo bodo pri tem imeli tudi digitalni dvojčki – virtualni modeli mest ali regij, ki omogočajo preizkušanje različnih razvojnih scenarijev, še preden se začnejo izvajati v praksi. Takšne simulacije lahko pomagajo pri umeščanju prometnih ureditev, načrtovanju energetske prenove, preprečevanju poplav ali razvoju novih stanovanjskih območij, še dodajo sogovorniki.
Tudi v SRIP PMiS pojasnijo, da bodo umetna inteligenca in analitika velikih podatkov občinam omogočili hitrejše prepoznavanje razvojnih izzivov in učinkovitejšo porabo javnih sredstev. Ne gre za to, da bi umetna inteligenca sprejemala odločitve namesto ljudi, temveč da bi odločevalcem omogočila bolj kakovostne informacije.
V Telekomu Slovenije dodajajo, da umetno inteligenco že uporabljajo za optimizacijo omrežij, napovedovanje okvar in zagotavljanje kibernetske varnosti. Ob tem opozarjajo tudi na pomen digitalne suverenosti. Če želi Evropa dolgoročno ohraniti nadzor nad svojimi podatki, bo morala razvijati lastne podatkovne centre, zmogljivosti umetne inteligence in varne oblačne storitve.
Uspešna digitalizacija je predvsem uspešna decentralizacija
Digitalizacija ne more nadomestiti razvoja regij, lahko pa ga bistveno pospeši. Največji izziv ostaja ekonomika gradnje infrastrukture na redko poseljenih območjih. Optična omrežja, bazne postaje, napajanje, vzdrževanje in terenske ekipe so na razpršenih območjih praviloma dražji na uporabnika kot v mestih. Zato je pomembno, da se razvoj podeželja v sodelovanju z občinami načrtuje dolgoročno in da se kombinirajo različne tehnologije: optika, 5G, fiksni brezžični dostop, IoT- rešitve in po potrebi tudi druge oblike povezljivosti.
Nekatere občine so temu strateškemu sodelovanju naklonjene bolj, druge manj. Zgolj infrastruktura ne bo dovolj; prebivalci, podjetja, občine in javni sektor potrebujejo tudi znanje, podporo in zaupanje v digitalne storitve.
Tretji izziv je kibernetska varnost. Manjše občine, zavodi in podjetja pogosto nimajo lastnih varnostnih ekip, medtem ko so digitalne grožnje vse bolj napredne. Digitalna decentralizacija bo uspešna le, če bodo prebivalci, podjetja in javne ustanove zaupali, da so njihovi podatki varni, zakonito obdelani in dostopni pod jasnimi pogoji. Zato bodo v prihodnje vse pomembnejši suvereni oblak, lokalna oziroma evropska obdelava podatkov, kibernetska odpornost in jasna pravila uporabe umetne inteligence. Digitalna suverenost vključuje infrastrukturo, podatke, oblak, kibernetsko odpornost in zmožnost varnega razvoja umetne inteligence na lokalni oziroma evropski infrastrukturi, še dodajo na Telekomu Slovenije.
Digitalizacija podpira decentralizacijo, kadar …
- javne storitve postanejo dostopne na daljavo,
- imajo prebivalci kakovostno internetno povezavo,
- občine uporabljajo povezane podatkovne sisteme,
- digitalna orodja podpirajo delo na daljavo,
- tehnologija dopolnjuje, ne nadomešča lokalnih storitev,
- prebivalci pridobijo ustrezna digitalna znanja.
