Dostop do interneta prebivalcem podeželja omogoča večjo povezljivost in uporabo sodobnih delovnih pristopov. V prehrambeni industriji, ki je doma na podeželju, spodbuja napredne načine pridelave, ter tudi sicer omogoča razvoj gospodarstva v odročnih okoljih, ki za investitorje sicer niso toliko privlačna.
Na podeželju še vedno slaba pokritost
Kot so za našo lansko revijo Podeželje poročali z Ministrstva za digitalno preobrazbo (MDP), pa je opremljenost podeželja z internetom še vedno v zaostanku v primerjavi z urbanimi področji. Podatki za leto 2023 kažejo 44,2 odstotno pokritost podeželja z visoko zmogljivim omrežjem, kar je pod evropskim povprečjem, zelo nizka (14,1 %) pa je bila tudi pokritost z omrežjem 5G (EU povprečje 45,6 %). Primerjalno slab dostop do hitrega interneta in najnovejših tehnologij pa predstavlja veliko oviro za digitalno preobrazbo podeželja.
Urbana področja imajo za digitalizacijo boljše pogoje
Mestna in gosteje poseljena področja so običajno bolje opremljena z internetnimi povezavami prav zaradi večjega števila prebivalcev. Naložbe v sodobne tehnologije so tam zato ekonomsko bolj upravičene, tehnični in finančni viri za razvoj digitalne infrastrukture pa lažje dosegljivi. Nenazadnje imajo prebivalci urbanih območij običajno tudi višjo raven digitalne pismenosti in hkrati večjo potrebo po naprednih digitalnih storitvah.
Spodbuda mora prihajati tudi s strani občin
Pogosta razloga za to, da so podeželska področja manj zanimiva za tržne investicije za izgradnjo širokopasovnih povezav, sta razpršenost naselij in razgiban teren. Pomembno vlogo pri spodbujanju digitalnega razvoja ima zato tudi proaktivnost občin pri pridobivanju tržnih vlagateljev ter pri zagotavljanju zadostnih državnih in ostalih sredstev za ta namen. Ena glavnih ovir pri tem pa ostaja tudi zmogljivost manjših in primarno podeželskih občin, ki so omejene z majhnimi človeškimi in finančnimi viri.
