Sivo gos (Anser anser) spoznamo po dolgem in krepkem vratu ter veliki svetli glavi. Močan kljun je bledo oranžne barve.
Vrat in telo sta svetlo siva ter ozko temno progasta. Hrbet in krila so nekoliko temnejši, spodnji del telesa za zamolklo rožnatimi nogami pa je bele barve.
Siva gos je rastlinojeda ptica, ki se prehranjuje predvsem v jutranjem in večernem mraku. Najraje si privošči travne bilke in rastlinske brsti, liste, poganjke, plodove ter semena močvirskega in vodnega rastlinja.
Seli se glede na vremenske razmere
Za gnezdenje ji najbolj ustrezajo plitva jezera z obsežnimi in dovolj gostimi trstišči ter otočki na velikih jezerih ali ob obali. Plitvo gnezdo zgradi z rastlinskega materiala in ga skrije na tleh. V manjših skupinah gnezdi od aprila do maja, potem pa se začnejo zbirati tudi v par desettisočglave jate.
Seli se glede na vremenske razmere, nekatere populacije se pred ostrim mrazom redno selijo na jug, druge vse leto ostanejo na istem območju. V Sloveniji je zelo redka gnezdilka, a jo lahko opazujemo vse leto – tudi na preletu in na prezimovanju.
Sivo gos ogroža izguba življenjskega prostora
Sivo gos najbolj ogroža izginjanje njenega življenjskega prostora zaradi izsuševanja in spreminjanja v kmetijske površine ter izkopavanja šote. Na območjih gnezdenja pa zlasti požiganje in prekomerna košnja trsta. Ogrožata jo tudi lov in zastrupitve s svinčenimi šibrami, ki jih poje skupaj s hrano.
