Na nacionalnem posvetu “Bodoče ujme, naša današnja skrb: Obnova narave in podnebno prilagajanje”, ki ga je organizirala mreža Plan B za Slovenijo v sodelovanju z Mrežo za prostor in Koalicijo za trajnostno prometno politiko, so bili strokovnjaki enotni, da potrebujemo korenit prehod od kriznega odzivanja h krepitvi podnebne odpornosti, med za to najbolj uspešnimi in dolgoročno vzdržljivimi ukrepi pa je obnova narave.
Na podlagi evropske Uredbe o obnovi narave bi morala Slovenija do 1. septembra 2026 Evropski komisiji predložiti svoj Nacionalni načrt obnove narave (NNON). Država z oddajo zamuja, kar upočasnjuje nujno potrebne preventivne ukrepe na terenu.
Obnova narave ni zgolj izpolnjevanje okoljske zakonodaje, temveč ključna naložba v našo podnebno odpornost, nacionalno varnost, zaščito infrastrukture in javnega zdravja.
Obnova narave je ključna za odpornost družbe
Preventivno vlaganje v obnovo ekosistemov je po vseh strokovnih ocenah neprimerljivo cenejše od ponavljajočih se enormnih stroškov soočanja z materialno in zdravstveno škodo po naravnih nesrečah. Podnebni ekstremi najmočneje prizadenejo ranljive skupine, kot so socialno šibkejši in starejši, breme odlašanja s preventivo pa bo padlo na prihodnje generacije. Podnebno prilagajanje mora zato postati osrednji del okoljske politike.
Caroline Heinzel, strokovnjakinja za politike narave iz Evropskega okoljskega urada (EEB) pravi: »Obnova narave je ključnega pomena za odpornost družbe. Projekti obnove po vsej Evropi kažejo, da obnova degradiranih ekosistemov ustvarja pomembne zaščitne mehanizme pred podnebnimi vplivi, s katerimi se soočamo že danes. Zato mora biti obnova narave nujen del vladnih ukrepov za zmanjševanje tveganj in pripravljenost na izredne razmere.«
Slovenija potrebuje namenski finančni mehanizem za naravo
Analize osnutka slovenskega NNON razkrivajo, da približno 80 % predvidenih ukrepov povzema že obstoječe sektorske dokumente, kar ne zadošča za doseganje nujnih sprememb na terenu. Strokovnjaki opozarjajo, da Slovenija med drugim potrebuje namenski finančni mehanizem za naravo, ki bo zagotovil stabilna in dolgoročna sredstva za izvajanje ter vzdrževanje ukrepov obnove.
»Z dosedanjimi ukrepi in mehanizmi nismo uspeli ohraniti narave, zato potrebujemo ambiciozne, konkretne in učinkovite ukrepe, ki bodo presegli obstoječe pristope, obrnili negativne trende in zagotovili dejansko obnovo narave. Če želimo doseči resnične spremembe, mora NNON postati načrt konkretnih dodatnih ukrepov, ne zgolj pregled tega, kar že izvajamo,« je jasna dr. Urška Koce iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Obnova narave ni samo naravovarstveni ukrep
Dr. Daša Majcen, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, naravo in podnebje, je poudarila, da se ministrstvo zaveda pomena obnove narave in da bo kljub zamujanju načrt oddan v kratkem: »Obnova narave ni zgolj naravovarstveni ukrep, temveč pomembna naložba v večjo odpornost družbe na podnebne spremembe, saj prispeva k zmanjševanju poplavne in sušne ogroženosti, krepitvi ponorov ogljika, izboljšanju kakovosti voda in tal ter večji odpornosti ekosistemov in lokalnih skupnosti. Cilj je načrt, ki bo omogočal učinkovito obnovo narave, izboljšal podnebno odpornost Slovenije ter prinašal dolgoročne koristi za družbo.«
Na posvetu so izpostavili še, da v večletnem načrtu ne bo namenskih sredstev za obnovo narave. Sektorske ocene ranljivosti medtem kažejo zvišano ogroženost v vseh do sedaj analiziranih sektorjih: zdravstvu, energetiki, gospodarstvu, turizmu, prometni infrastrukturi, kmetijstvu, vodi, kulturni dediščini ter mestih in urbanih naseljih.
Največje tveganje predstavljajo poplave
Amina Kenda, Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za podnebne politike, je izpostavila, da ocene ranljivosti sektorjev kažejo, da v večini sektorjev največje tveganje predstavljajo poplave, medtem ko zdravstvu, kmetijstvu, mestom in delu gospodarstva najbolj grozi vročina.«
Martina Slapšak, višja svetovalka na Ministrstvu za kmetijstvo je spomnila, da podnebne spremembe nedvomno otežujejo kmetovanje. »Potreben je večji premik k spodbujanju odpornosti kmetijstva in celotne prehranske verige.«
