Sove so postale »zvezde« raziskave Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), ki je pokazala, da jih lahko s poslušanjem gozda spremljamo celo učinkoviteje kot s klasičnimi popisi.
Raziskovalci NIB so uspešno preizkusili metodo pasivni akustični monitoring (PAM) kot sodoben in neinvaziven način spremljanja sov ter drugih varstveno pomembnih ptic.
Metoda se je na Dobrovljah izkazala za učinkovitejšo od klasičnih popisov in predstavlja pomemben korak k sodobnejšemu monitoringu ogroženih vrst v Sloveniji.
Kot so sporočili z NIB, metoda PAM temelji na uporabi avtonomnih snemalnikov zvoka, ki se jih namesti v naravno okolje in pusti delovati dlje časa. Po koncu obdobja postavitve raziskovalec pobere snemalnik in pregleda posnetke ter v njih prepoznava oglašanje vrst organizmov, ki ga zanimajo.
PAM omogoča neinvazivno popisovanje vrst
Prepoznaven klic živali, denimo ptice, predstavlja trajen dokaz o prisotnosti te vrste, za katerega so znani točni podatki o kraju in času.
Med glavnimi prednostmi pristopa sta neinvazivnost in obseg – klasični popisi, s katerimi se sicer potrjuje prisotnost določenih organizmov v naravi, zahtevajo angažma poznavalca, kar je drago in časovno potratno. Poleg tega lahko popisovalec s svojo prisotnostjo v okolju zmoti bolj plašne živali, ki se zato potuhnejo in jih morda ne bo zaznal.
Snemalniki so po drugi strani praktično nevidni in omogočajo bolj naravno vedenje preučevanih vrst. Po zaslugi razvoja tehnike so na voljo poceni in trpežni snemalniki, ki jih je možno pustiti v okolju več deset ali celo več sto hkrati po teden dni ali dlje.
Edina slabost je, da metoda zazna let živali, ki se oglašajo
Najpomembnejša omejitev metode je, da lahko seveda zaznava le živali, ki se prepoznavno oglašajo. Slabost sta še velikanska količina podatkov, ki predstavlja izziv za hranjenje in pregledovanje, v splošnejšem smislu pa dejstvo, da zaznavamo ciljne organizme samo posredno, kar lahko otežuje interpretacijo.
V tujini je metoda kljub izzivom že dodobra uveljavljena za spremljanje skupin živali, kot so ptice, dvoživke in sesalci, v nekaterih primerih tudi kot del državnih shem monitoringa ogroženih vrst, pri nas pa doslej še ni bila vpeljana.
PAM učinkovitejši od standardnega popisovanja
Na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov NIB so prepoznali potencial metode PAM in jo začeli aktivno razvijati za spremljanje ptic varstvenega pomena, ki so vključene v shemo Natura 2000. V sklopu projekta LIFE IP, namenjenega razvoju in vpeljevanju inovativnih metod monitoringa, so preskusili uporabnost metode in na osnovi rezultatov izdelali vrsto protokolov za monitoring nekaterih varstveno pomembnih vrst ptic na državni ravni. Pri vrstah, kot so podhujka, kozača, koconogi čuk, mali muhar idr., se je metoda PAM izkazala za mnogo učinkovitejšo od klasičnih popisnih metod in bo predstavljala osnovo za monitoring teh vrst v prihodnje.
V pričujoči študiji s poudarkom na sovah so raziskovalci na podlagi dela zbranega zvočnega gradiva s planote Dobrovlje nazorno pokazali, da je lahko PAM znatno učinkovitejši od standardne metode popisovanja, ki se zanaša na izzivanje sov s predvajanjem oglašanja. Potrdili so prisotnost lesne sove, kozače, malega skovika in koconogega čuka, nenadejano pa na eni lokaciji tudi zelo »pevsko razpoloženega« samca velike uharice, vrste, ki je na obronkih Dobrovelj slabo poznana.
Uporabnost metode tudi za spremljanje ogroženih živalskih vrst
PAM, kljub temu da je v tujini že uveljavljen pristop, se uporablja predvsem za raziskave ptic pevk, medtem ko je tovrstnih raziskav na sovah zgolj peščica. Študija NIB raziskovalcev izboljšuje uporabnost metode in hkrati predstavlja nov korak pri uvajanju učinkovitega sodobnega pristopa za spremljanje ogroženih živalskih vrst tudi pri nas. Potrjuje tudi pomembnost Dobrovelj, zakrasele gozdnate planote na zahodnem robu Savinjske doline, kot življenjskega okolja za sove.
Znanstveni članek je pred nekaj dnevi izšel v reviji Natura Sloveniae. Za nadaljnje študije preskušajo uporabo samodejnih algoritmov za prepoznavanje oglašanja, ki lahko močno poenostavijo iskanje oglašanja v ogromnih zbirkah posnetkov zvoka.
