Za Slovenskimi železnicami je težko leto, a že letos pričakujejo ponovno rast

19 aprila, 2021
Nina Šprohar

Lansko leto so Slovenske železnice zaznamovali tako recesijska gibanja kot negativni vplivi pandemije, a že letos pričakujejo ponovno rast količin prepeljanega blaga in pozitiven rezultat iz poslovanja.

Na Slovenskih železnicah (SŽ) z naslova nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki predvideva financiranje iz evropskih sredstev, računajo na možnost financiranja številnih projektov, ki bodo pomembno prispevali h gospodarskemu okrevanju. Kot povedo, je železniški promet namreč okolju najbolj prijazen, varen in energetsko učinkovit način prevoza, zato se vanj splača vlagati. »Letos bo Slovenija tudi predsedovala EU in bo to lepa priložnost za še dodatno promocijo prevoza potnikov in tovora po železnici,« dodajajo na SŽ. Pomemben podatek predstavlja tudi dejstvo, da je EU letošnje leto razglasila za leto železnic, saj naj bi s tem dejavno prispevali k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora na področju prometa.

 

Že letos pričakujejo ponovno rast količin prepeljanega blaga

Po podatkih Slovenske tiskovne agencije (STA) so SŽ na ravni skupine lani ustvarile 2,9 milijona evrov čistega dobička, potem ko se je leta 2019 ta ustavil pri 35 milijonih evrov. Prihodki so se lani ustavili pri 540,7 milijona evrov, leto prej pa so dosegli nekaj več kot 600 milijonov evrov. Skupina SŽ je sredi lanskega leta sprejela rebalans poslovnega načrta. EBITDA je v letu, ki ga je močno zaznamovala epidemija Covida-19, znašal 52,4 milijona evrov, EBIT pa se je ustavil pri 6,7 milijona evrov. Na SŽ tako po težkem lanskem poslovnem letu za SŽ-Tovorni promet, ki so ga, kot so zapisali, zaznamovali tako recesijska gibanja kot negativni vplivi pandemije, letos pričakujejo ponovno rast količin prepeljanega blaga in pozitiven rezultat iz poslovanja.

 

Strateško partnerstvo s češkim EP Holdingom bo Slovenskim železnicam prineslo hitrejšo širitev dejavnosti na obstoječih in novih tujih trgih ter pospešeno prenovo voznih sredstev, kot tudi dodatne količine blaga in preusmeritev dodatnih blagovnih tokov čez Slovenijo.

 

Lani vstopili v pomembno strateško partnerstvo

Poleg tega so lani SŽ vstopile v strateško partnerstvo s češkim EP Holdingom na področju logistike in tovornega prometa, kar naj bi po njihovih navedbah pomenilo hitrejšo širitev dejavnosti na obstoječih in novih tujih trgih ter pospešeno prenovo voznih sredstev ter dodatne količine blaga in preusmeritev dodatnih blagovnih tokov čez Slovenijo. »Zaradi omejene količine tovora na domačem trgu, pa tudi s ciljem povečanja konkurenčnosti in izboljšanja storitev, se nameravajo SŽ letos pospešeno usmerjati k potrebam kupcev ter krepiti trženjske dejavnosti in razvijati nove produkte,« so še povedali za STA.

 

V železniško infrastrukturo bo država letos vložila več kot pol milijarde evrov

Za leto 2021 je s strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) za področje železniške infrastrukture predvidenih 509,6 milijona evrov, za leto 2022 pa 464,3 milijona evrov. Zakaj bodo vložili toliko več v železniško kot v cestno infrastrukturo? »Vlaganja v železniško omrežje so bila do pred nekaj let zelo okrnjena. S preteklo finančno perspektivo pa se je s pomočjo evropskih sredstev začela pospešena obnova,« pojasnjujejo na DRSI.

Gre predvsem za večje naložbe v koridorske proge (torej glavne proge, ki so hkrati del vseevropskega prometnega omrežja), s katerimi se ureja celotno infrastrukturo na določenem odseku, torej tire, tirne naprave in sisteme, obnavljajo se postaje in postajališča in podobno, ob nadgradnjah večjih odsekov železniške infrastrukture pa hkrati potekajo tudi posodobitve in obnove ter izvedba protihrupnih ukrepov na kritičnih območjih.

 

Nadgradnja predora Karavanke bo zaključena letos

Letos je predviden zaključek dveh velikih projektov, in sicer nadgradnje železniške proge Zidani Most–Celje (ocenjena vrednost projekta je 282 milijonov evrov, od tega EU sredstva v višini 90,6 milijona evrov) in varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke (projekt sofinancirata Avstrija in Slovenija; ocenjena vrednost projekta na slovenski strani je 78,58 milijona evrov, od tega predvidena EU sredstva v višini 47,57 milijona evrov). Nadaljevali bodo izvedbo večjih železniških projektov, kot so denimo nadgradnja železniške proge Maribor–Šentilj, uvedba daljinskega vodenja prometa, nadgradnja železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–d. m. na odseku Podnart–Lesce Bled in Kranj–Podnart ter vgradnja ETCS sistema na delu X. koridorja.

 

Začenja se nadgradnja vozlišča Pragersko

Začeli pa bodo tudi z izvedbo novih železniških projektov, med glavnimi izpostavijo nadgradnjo vozlišča Pragersko (ocenjena vrednost naložbe je 88,91 milijona evrov, od tega EU sredstva v višini 40 milijonov evrov, s projektom naj bi zaključili v letu 2023); nadgradnjo železniške postaje Grosuplje (ocenjena vrednost naložbe je 25 milijonov evrov) in nadgradnjo železniške postaje Domžale (ocenjena vrednost investicije je 7,5 milijona evrov), v okviru nadgradnje železniške proge Ljubljana–Divača pa bodo nadgradili še določene odseke proge.

(Visited 50 times, 5 visits today)