V službi konkurenčnosti in zmanjševanja ogljičnega odtisa

16 aprila, 2021
Samo Kranjec

Digitalizacija na področju logistike in mobilnosti na splošno služi čim boljšemu zadovoljevanju potreb naročnikov in posledično konkurenčnosti ponudnikov logističnih storitev ob hkratnem zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

 

Poznavalci področja digitalizacije v logistiki in transportu razlagajo, da se naša podjetja njenega pomena v večji meri zavedajo zadnji dve leti, medtem ko je na zahodu to zavedanje prisotno vsaj desetletje. Obenem v Sloveniji še ni prodrla miselnost, da se naložbe v celovite informacijske sisteme nekajkratno povrnejo, zato se še vedno odločajo za cenejše sisteme, ki nudijo manj celovito podporo. Epidemija Covid-19 je to razmišljanje spremenila, saj se je pokazalo, da papirno poslovanje na daljavo ni učinkovito.

 

Prevozniki potrebujejo finančne spodbude

Peter Pišek, predsednik Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pravi, da Covid-19 na procese digitalizacije nima neposrednega vpliva, pospešuje pa razmišljanja o njej. »Ker bo Slovenija deležna precejšnjih evropskih sredstev, se želimo avtoprevozniki opremiti in preiti na elektronsko poslovanje – elektronski tovorni list (e-CMR) in elektronska faktura – tudi z logističnimi programi in IT opremo v samem tovornem vozilu, ki so dragi in si jih ne bomo mogli privoščiti, če ne bomo deležni spodbud. V transportu se dodana vrednost namreč giblje med dvema in petimi odstotki. Digitalizacija je pomembna zaradi optimizacije poslovanja in v boju z epidemijo Covid-19, ker zmanjšuje fizične kontakte,« razlaga Pišek.

Epidemija Covid-19 je pokazala, da papirno poslovanje na daljavo ni učinkovito.

 

Premiki z majhnimi koraki

Robert Sever, direktor Združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da v Sloveniji že nekaj let govorimo o nujnosti čimprejšnje implementacije digitalizacije v logistiko. »Ideja o vzpostavitvi Enotnega vstopnega okna v mednarodni trgovini je že stara in po vzoru naprednih držav, ki so naredile velike korake v razvoju logistike, je treba proces začeti čim prej. Trenutno se dogajajo majhni koraki pri izvajanju pilotov pri uporabi e-CMR v mednarodnem prevozu; tako so se izvedli prevozi na podlagi elektronskega CMR dokumenta na relacijah Slovenija–Hrvaška in Slovenija–Turčija,« razlaga Sever.

Pri uvajanju novih oblik mobilnosti bo ključno vlogo odigrala vedenjska ekonomija, ki nas bo po korakih vodila na poti spreminjanja dolgoročnih navad.

 

Konkurenčni le s pomočjo sodobne tehnologije

Uporabo novih tehnologij  v logistiki so po Severjevih besedah zaznamovale platforme, ki ponujajo različne modele mobilnosti, ki izboljšujejo dostopnost prevozov za naročnike in dostopnost poslov za prevoznike. »Priča smo začetkom razvoja samovozečih vozil tudi v logistiki, preizkušajo se konvoji tovornih vozil v platooningu,  modeli t. i. carpooling in carsharing so zelo atraktivni.  V prihodnje bo zelo pomembna logistična optimizacija in upravljanje flot tovornih vozil, poslovni modeli mobilnosti  se bodo razvijali naprej, predvsem vozila na alternativna pogonska goriva. Logistika je soočena z nenehnimi spremembami in uvajanjem novih tehnologij, spremembe v proizvodnji, kjer se krajšajo pretočni časi, in časi od naročila do dobave do kupca ali na polico zahtevajo takojšnjo prilagoditev v logistiki. Hkrati poteka pritisk na cene izdelkov in storitev, torej tudi na logistične storitve. Priča smo drobljenju naročil, velikoserijska proizvodnja se je že umaknila maloserijski, posledično se tudi v logistiko uvajajo multifunkcijske naprave in roboti, splošni trendi avtomatizacije močno znižujejo tehnološke čase in stroške, vendar pa predstavlja vse to velike izzive v logistiki,« razlaga Robert Sever.

 

Država pomaga s projekti

Na vprašanje, na kakšen način država spodbuja digitalizacijo na področju logistike in transporta, so na Ministrstvu za infrastrukturo na kratko odgovorili, da s konkretnimi projekti, kot je denimo digitalni tovorni list (e-CMR), kjer je Slovenija ena vodilnih držav. Konec lanskega leta je bil e-CMR uspešno uporabljen pri prevozu tovora iz Maribora v Turčijo. »Avtoprevozniki bodo imeli zaradi uporabe e-CMR nižje stroške poslovanja, hitreje bodo lahko izdajali račune in imeli manj napak pri dostavi in ​​prejemu blaga. Nadzornim organom bo takšno brezpapirno poslovanje omogočilo hitrejše administrativne postopke, večjo preglednost in natančnost podatkov ter učinkovitejši nadzor nad spoštovanjem pravil s področja cestnih prevozov blaga. Pošiljke se bodo lahko spremljale sproti, dostop do informacij in dokazilo o prevzemu in dostavi pošiljke pa se bo lahko izvajalo v realnem času,« so ob tem dogodku zapisali na MZI.

Zamenjava poslovnega modela in uporabniške izkušnje

Marko Javornik, direktor družbe M8lab pravi, da digitalizacija prinaša zamenjavo poslovnega modela in uporabniške izkušnje mobilnosti. »Mehanska industrijska revolucija pred stotimi leti nam je prinesla kočije brez konj. Od takrat se je spremenilo marsikaj, ampak način uporabe avtomobila je ostal skoraj nespremenjen.«

Vmes so po Javornikovih besedah številne industrijske panoge že temeljito začutile naslednjo industrijsko revolucijo, ki jo prinaša informacijska tehnologija. Pri avtomobilu pa gre to počasneje, saj je povezano s spremembo obnašanja in tudi s kompleksno infrastrukturo. »Čeprav se zdi, da se nič ni spremenilo, pa v ozadju nastajajo številni novi koncepti, ki lahko skupaj bistveno spremenijo koncept mobilnosti. Govorimo predvsem o sodobnih načinih mobilnosti: souporabi avtomobila, različnih oblikah prevozov in mikromobilnosti,« razlaga sogovornik.

 

Mobilnost bo temeljila na multi-modalnosti

Po njegovih besedah bo novi koncept mobilnosti temeljil na multi-modalnosti. »To pomeni, da lahko za del poti uporabimo vlak, del pa naredimo z e-kolesom ali pa mogoče uporabimo neko obliko deljenega prevoza. Ta koncept se imenuje Mobilnost kot storitev. Informacijsko kompleksnost bodo reševale digitalne platforme in aplikacije, ki nam bodo zelo olajšale iskanje najboljših možnih kombinacij in udobno plačevanje. Zelo verjeten končni model te mobilnosti je koncept mesečnih naročnin, nekaj podobnega kot imamo za mobilni telefon ali pa Netflix. Tak paket je lahko precej cenejši od lastnega avtomobila, seveda pa je tudi ekološko bistveno učinkovitejši. Predvideva se, da s smotrno kombinacijo teh storitev lahko dosežemo tudi 10- do 20-kratni manjši ogljični odtis kot z lastnim avtomobilom na notranje zgorevanje,« razlaga Marko Javornik.

 

Prihodnje leto za tovorna vozila obvezni napredni sistemi na opozarjanje na kolesarje in pešce

Na področju varnosti pri tovornih vozilih prevozniška podjetja v prihodnjem letu čaka uveljavitev uredbe EU, ki za vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 po juniju 2022 predvideva,  da bodo opremljena z naprednimi sistemi za zaznavanje pešcev in kolesarjev, ki so v tako imenovanem mrtvem kotu vozila – v neposredni bližini prednjega ali stranskega dela vozila. »Za opozarjanje na pešce in kolesarje ali preprečitev trka z njimi bodo obvezen del opreme za nove tipe vozil in dve leti kasneje še za vse nove že obstoječe modele. Dokaz, da je nek sistem tehnično primeren in ustreza zahtevanim načinom delovanja, da ga lahko vgradimo na vozilo, je na osnovi testov izdano obratovalno dovoljenje s podelitvijo homologacije  sistema,« razlaga Igor Goručan, direktor družbe Radar electronics. Po njegovih besedah je zahteva po opremljenosti z omenjenimi sistemi že uvedena na Dunaju, kjer je prepovedano zavijanje desno vsem vozilom nad 7,5 tone, ki niso opremljena z informacijskim  sistemom nadzora slepega-mrtvega kota na desni strani. Prepoved se nanaša na celotno območje mesta razen na avtocesti.

 

Potrebna bodo javno-zasebna partnerstva

Prihod nove mobilnosti je zelo kompleksen in bo zahteval javno-zasebna partnerstva. »Temeljito bo treba prevetriti pristop glede mobilnostne infrastrukture. Nujno bo eksperimentiranje, ki je zelo običajno v agilnem svetu novih tehnologij. Ključno vlogo pa bo odigrala vedenjska ekonomija, ki nas bo po korakih vodila na poti spreminjanja dolgoročnih navad,« dodaja Javornik.

 

Covid-19 pospešuje uporabo informacijske tehnologije

V Intereuropi pravijo, da so storitve informacijske tehnologije ključnega pomena v logistiki in transportu, še posebej v času epidemije Covid-19. »Zaradi zdravstvenih razmer in socialne distance izkoriščamo informacijsko podporo poslovnim procesom kot tudi digitalizacijo pri poslovanju z našimi poslovnimi partnerji. Tako je epidemija še dodatno pospešila procese digitalizacije v logistiki, razvoj novih IT rešitev in pospešeno uporabo obstoječih komunikacijskih aplikacij za sodelovanje na daljavo. Ravno tako izkoriščamo komunikacijsko tehnologijo pri odnosih z našimi strankami in nove poslovne poti do obstoječih in potencialnih strank.  Nadaljujemo dejavnosti na področju optimizacije in informatizacije poslovnih procesov, in sicer v smeri centralizacije in konsolidacije IT-sistemov. Na področju osnovne dejavnosti je to nadaljevanje uvedbe integrirane informacijske rešitve za podporo osnovnim logističnim procesom, sistema CRM in sistema za poslovno obveščanje v obvladujoči in odvisnih družbah skupine,« razlagajo v koprskem logistu.

V Intereuropi nadaljujejo aktivnosti digitalizacije v logističnih procesih, uporabo sistema ‘track & trace’ aplikacij za avtomatsko posredovanje podatkov strankam in intenziviranjem EDI povezav med deležniki in tako posledično avtomatizirajo procese.

Prevozniki se zavzemajo, da bo del evropskih sredstev za obnovo in odpornost namenjenih tudi prehodu na elektronsko poslovanje v logistiki.

(Visited 62 times, 2 visits today)