Neizkoriščen potencial portoroškega letališča

29 maja, 2020

S podaljšanjem letališke steze bi portoroško letališče pridobilo izjemne razvojne priložnosti, te pa že od osamosvojitve dalje niso izkoriščali na mariborskem letališču, ki se je znašlo v nezavidljivem položaju.

Andreja Šalamun

»Čeprav ocenjujem, da je stanje na slovenskih letališčih zadovoljivo, ima zlasti portoroško še veliko neizkoriščenih priložnosti,« meni dr. Igor Jakomin, strokovnjak za logistiko in oskrbovalne verige. Trenutno tudi slovenskim letališčem veliko preglavic povzroča novi koronavirus. »Če virus ne izgine s pomladjo, bo zagotovo trajno vplival na mobilnost in tudi na blagovne tokove,« opozarja sogovornik.

Slovenija je sicer majhna, a ima kljub temu tri mednarodna letališča – poleg letališča Jožeta Pučnika na Brniku še letališče Edvarda Rusjana Maribor in letališče Portorož. »Letališče Jožeta Pučnika je dosegljivo v razumnem času prebivalcem iz celotne Slovenije, je do uporabnika prijazno in zelo dobro zadovoljuje potrebe naše države,« pove Igor Jakomin. Doda, da je Adria Airways postavila trdne temelje, po njenem stečaju pa se tokovi na letališče vračajo z drugimi prevozniki. »Ne potrebujemo ničesar posebnega, morda prenovo terminala in večjo maso potnikov,« meni sogovornik.

Portoroško letališče bi lahko bila vstopna in izstopna točko za celotno slovensko obalo in Istro.

Po stečaju Adrie Airways na Brniku manj potnikov

Zaradi stečaja Adrie Airways (ta je predlog za stečaj vložila 30. oktobra 2019) so na brniškem letališču decembra lani zabeležili za 21 odstotkov manj potnikov kot decembra 2018. Po podatkih nacionalnega statističnega urada je lani prek brniškega letališča potovalo 1,719 milijona potnikov, kar je 5,1 odstotka manj kot leto prej. Poleg tega je bil lani manjši tudi blagovni promet, saj so pretovorili za 11 tisoč ton tovora oziroma za skoraj osem odstotkov manj kot leto prej. Pa vendar te številke upravitelja, družbo Fraport Slovenija, ne skrbijo. Pričakovali so namreč nekoliko večji izpad števila potnikov. Leto 2019 so zaključili z 1.721.355 potniki, kar je pet odstotkov manj kot v letu 2018. Če negotovo razmere, ki jih prinaša novi koronavirus, ne bodo trajale predolgo, ocenjujejo, da se bo letos na brniškem letališču zvrstilo vsaj 1,5 milijona potnikov, v letu 2021 pa naj bi se že približali obsegu prometa, ki so ga imeli pred stečajem domačega prevoznika.

 

Maribor je pobudo prepustil Gradcu

Poleg Brnika imamo mednarodni letališči tudi v Mariboru in Portorožu, ki pa ostajata v ozadju. »V Mariboru so zamudili vse priložnosti in od leta 1991 je bilo na tem letališču narejenega bore malo. V času, ko smo v Sloveniji spali, je vajeti prevzelo bližnje letališče Gradec in zacvetelo. Zamudili smo priložnost in s tem veliko izgubili,« je kritičen Jakomin. Večjih možnosti za razvoj letališča v Mariboru tako ne vidi. »Morda bi lahko kakšen nišni operater ponujal kakšno nišno storitev, vendar govorimo o zelo majhnem številu,« doda.

Potem ko je družba v kitajski lasti SHS Aviation na začetku prejšnjega leta preklicala najemno pogodbo in se julija dokončno umaknila, je mariborsko letališče v začasno upravljanje prevzela družba DRI, upravljanje investicij. Začasno upravljanje se izteka konec tega leta, zato je Ministrstvo za infrastrukturo konec febr

uarja objavilo javni poziv, s katerim je želelo pridobiti interesente za dolgoročno obratovanje mariborskega letališča. Rok za oddajo ponudb o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za dolgoročno obratovanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor se je iztekel 16. marca.

Pripravljajo DPN za mariborsko letališče

Kot so pojasnili na MzI, je za letališče Edvarda Rusjana Maribor v pripravi državni prostorski načrt (DPN), ki bo podlaga za posodobitve obstoječega letališča glede na potrebe sodobnega civilnega potniškega in tovornega prometa ter revitalizacijo letališke in neletališke infrastrukture v skladu z načrtovanim prometom in varnostnimi zahtevami v skladu z mednarodnimi (ICAO) in evropskimi (EASA) varnostnimi standardi. »V okviru javno-zasebnega partnerstva se načrtuje dolgoročno obratovanje letališča, ki obsega razvoj letališke infrastrukture in spremljajočega komercialnega programa. Javni partner predvideva realizacijo projekta v okviru instituta javno-zasebnega partnerstva, pri čemer je pripravljen analizirati predloge, ki jih bo dobil od potencialnih promotorjev, in jih v mejah javnega interesa tudi vključiti pri oblikovanju končne oblike in modela javno-zasebnega partnerstva,« pojasnijo na ministrstvu.

 

Portoroško letališče kot pomembna točka za obalo in Istro

Nekoliko drugačna zgodba se odvija na portoroškem letališču, s katerega letno vzleti oziroma na njem pristane nekaj manj kot 29 tisoč potnikov. »Povsem nerazumljivo je, da nikakor ni mogoče najti moči in modrosti za podaljšanje tamkajšnje pristajalne steze,« pravi Igor Jakomin. Doda, da bi že majhno podaljšanje, ki ne bi posebej poseglo v noben zavarovan ali kako drugače kritičen prostor, izjemno povečalo potencial letališča.

Ideja o nadgradnji letališča se je takratnim upraviteljem, ki so ocenili, da bo letalski in turistični promet rastel, porodila že kmalu po letu 2000, s čimer se je strinjala tudi država. Ta je obljubila pripravo državnega prostorskega načrta, ki bi omogočal, da bi se letališče razvijalo, hkrati pa bi poskrbel tudi za večjo varnost. Kljub narejenim elaboratom in načrtom do uresničitve ideje še vedno ni prišlo.

»Portoroško letališče ima ogromen potencial, saj bi lahko predstavljalo pomembno vstopno in izstopno točko za celotno slovensko obalo in Istro. Na tem letališču so s svojimi zasebnimi letali že pristali številni eminentni gostje, ki so ga prepoznali kot dobro izhodišče. Razum mora prevladati nad interesom peščice ljudi, ki zavirajo razvoj,« je odločen Jakomin.

Koronavirus: Evropska komisija z ukrepi za pomoč letalstvu

Evropska komisija skuša v negotovih časih, ki jih je povzročil prihod novega koronavirusa, pomagati tudi letalskim družbam. Tako naj bi jim z zakoni olajšala ohranitev časovnih blokov (slotov) za povezavo, četudi v času težav s koronavirusom družba ne opravlja letov. Letalstvo je namreč eden od gospodarskih sektorjev, ki so ga omejitve, s katerimi skušajo države zajeziti širjenje novega koronavirusa, najbolj udarile. Z novimi zakoni naj bi pomagali panogi, hkrati pa poskrbeli tudi za manj izpustov, saj se pogosto zgodi, da letala letijo prazna, in sicer zgolj zato, da bi družba lahko ohranila časovni blok.

Na Brniku bodo poleti odprli nov terminal

In kakšne načrte imajo na našem največjem mednarodnem letališču? V družbi Fraport, ki upravlja letališče Jožeta Pučnika, se bodo letos na področju razvoja infrastrukture ukvarjali predvsem s terminalom, ki naj bi ga odprli do poletja 2021. Pripravljajo se tudi na gradnjo dveh servisnih parkirišč, ki bosta namenjeni zaposlenim in vsem drugim, ki delajo na območju letališča. Začeli so tudi že s postopki za razširitev glavne letališke ploščadi, ki jo narekuje prisotnost večjih letal in pa projekcija rasti prometa za prihodnje obdobje.

Letališče je od 29 povezav v poletnem voznem redu s prenehanjem letenja Adrie Airways izgubilo devet. Z zimskim voznim redom pa so na Brniku pozdravili tri nove prevoznike. Lufthansa, Swiss International Air Lines in Brussels Airlines so vzpostavili letenje v Frankfurt, München, Zürich in Bruselj. »Večina drugih prevoznikov, ki letijo na ljubljansko letališče, je letenje okrepila z dodajanjem frekvenc ali z letenjem z večjimi letali,« povedo v Fraportu in dodajo, da v trenutnem zimskem voznem redu redne lete opravlja dvanajst letalskih prevoznikov. »V kratkem času nam je uspelo vzpostaviti povezavo do večjih evropskih vozlišč, naši nadaljnji napori pa bodo usmerjeni v optimizacijo voznega reda in v širitev mreže poletov. S stečajem domačega prevoznika smo izgubili transferni promet, ki ga najverjetneje ne bo mogoče ponovno vzpostaviti,« priznajo.

 

V poletni sezoni še vsaj pet novih prevoznikov

Napovedujejo, da se bo zgoraj omenjenim prevoznikom v poletni sezoni 2020 pridružilo še vsaj pet novih: British Airways bo s štirimi leti na teden letel na londonsko letališče Heathrow, Iberia s štirimi leti na teden v Madrid, Finnair z dnevno povezavo v Helsinke, Windrose z dvema tedenskima letoma v Kijev in Israir z dvema letoma na teden v Tel Aviv. »Pri čarterskem prometu pričakujemo podoben obseg letov kot lani, izpostaviti pa velja, da bo na ljubljanskem letališču bazirano letalo Trade Aira,« pravijo v Fraportu.

Majhnost je lahko strateška prednost

Kako pa je s paketnimi pošiljkami? »Glede na to, koliko je Slovenija velika in kaj pomeni na globalnem zemljevidu, je naša infrastruktura zelo dobro razvita in primerna,« ocenjuje Igor Jakomin. Prepričan je, da je pri veliki večini operaterjev paketne distribucije raven kakovosti, ki jo ponujajo, veliko višji kot v njihovih sestrskih podjetjih v večjih državah. »Slovenija je imela srečo, da je bila v času vstopa v EU v primerjavi z drugimi državami, ki so tudi vstopale v istem času, najbolj razvita in so v nas videli potencial. Poleg tega je tudi lokalni menedžment naredil pomembne korake, ki so se obrestovali in omogočili implementacijo novosti,« pravi Jakomin, ki je prepričan, da lahko majhnost velikokrat pomeni strateško prednost.

Jakomin meni, da smo v samem vrhu tudi na področju varnosti letalskega tovornega in potniškega prometa in upa, da se bo kmalu umirilo tudi dogajanje okrog novega koronavirusa. »Ta danes povzroča ogromno preglavic in zagotovo ne bo dobro vplival na letalski promet. Ali bodo ponudniki iz tega izšli z odrgninami ali z resnejšimi poškodbami, pa bo pokazal čas,« pravi Jakomin. Če virus ne bo kmalu izginil, bo ta po njegovem mnenju povzročil trajne posledice na mobilnost in povsem spremenil blagovne tokove.

V Sloveniji smo v samem vrhu na področju varnosti letalskega tovornega in potniškega prometa.

(Visited 44 times, 1 visits today)