Ladjarji želijo obvladovati celotno verigo

29 maja, 2020

Vstopajo tudi v kopenski del, upravljanje kontejnerskih terminalov, kreiranje dokumentov, špedicijskih storitev in podobno, zato v zadnjem času kupujejo globalne špediterje.

Andreja Šalamun

Vse večje ladje, obvladovanje celotne verige, digitalizacija in razogljičenje so teme, s katerimi se v zadnjem obdobju ukvarjajo v pomorskem prometu. V globalni logistiki poteka konsolidacija, ki jo vodijo prav ladjarji. Pristanišča, tudi koprsko, stojijo pred izzivom, na kakšen način zagotavljati stroga merila razogličenja.

Strokovnjaki ocenjujejo, da se približno 90 odstotkov blaga v svetovni trgovini (po teži) prepelje po vodi in okoli 60 odstotkov blaga vse svetovne trgovine (po vrednosti) se prepelje v zabojnikih. Zaradi zahtev po vse večji ekonomiji obsega že nekaj let prihajajo iz ladjedelnic vse večje ladje. »V ladjedelnicah so trenutno ladje, katerih zmogljivost znaša 24.000 TEU. Toda vprašanje je, koliko časa bo velikost ladij še lahko naraščala, saj tako velike ladje ne morajo pristati v vsakem pristanišču,« opozarja dr. Igor Jakomin, strokovnjak za logistiko in oskrbovalne verige.

Večina ladijskih prevoznikov je uvedla tehnološke platforme, kar je povečalo avtomatiziranje naročil prek spleta.

Drugi trend, ki ga opaža v pomorskem prometu, je, da skušajo ladjarji obvladati celotno verigo, torej ne le pomorski, ampak tudi kopenski del, upravljanje kontejnerskih terminalov, kreiranje dokumentov, špedicijskih storitev in podobno. »Veliki ladjarji v zadnjem času kupujejo globalne špediterje,« pove Jakomin. Tako je na primer lani francoski ladjar CMA CGM, ki je tretji največji ladjar na svetu, prevzel logistično družbo Ceva Logistics, deseto največjo družbo na svetu na področju logistike. S to potezo želi CMA CGM postati ena od največjih družb na področju logistike in transporta, občutno znižati stroške poslovanja in v popolnosti obvladovati celoten tok blaga do končnega potrošnika.

Skrbi jih novi koronavirus

V sredo, 12. marca 2020, so na neformalnem srečanju evropskih ministrov, pristojnih za promet, v Opatiji na Hrvaškem sprejeli tako imenovano Opatijsko deklaracijo, v kateri so določili smernice za razvoj pomorske politike do leta 2030. Glavne teme omenjene deklaracije so zaščita okolja, digitalizacija, človeški viri, varnost in konkurenčnost. Kot je zapisala tedanja slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, so neformalni pogovori tekli predvsem o zajezitvi novega koronavirusa.

Medtem pa je 9. marca v koprsko pristanišče prispela prva ladja, ki je s Kitajske odrinila 1. februarja, teden dni po uvedbi rigoroznih ukrepov zapiranja regij zaradi zajezitve epidemije novega koronavirusa. Kot so povedali v Luki Koper, je bilo na njej število kontejnerjev približno za deset odstotkov manjše v primerjavi z enakim obdobjem lani, vendar pa ne morejo povedati, ali je posledica zmanjšane proizvodnje in distribucije na Kitajskem zaradi epidemije novega koronavirusa, ali pa zgolj posledica praznovanja tamkajšnjega novega leta. V koprskem pristanišču ocenjujejo, da bodo marca in aprila količine v izvozu na Kitajsko upadle za 20 do 40 odstotkov, če se zadeve ne bodo hitro normalizirale. Tudi pri UNCTAD, ustanovi Združenih narodov za trgovino in razvoj, so ocenili, da bo dogajanje na Kitajskem povzročilo upad trgovine za približno 20 odstotkov.

Digitalizira se tudi pomorski promet

»Tretji trend je digitalizacija, ki je iz dneva v dan bolj opazna. Pri ladjarjih je na primer vidno, kako želijo s tem obvladovati celotno verigo. Digitalne rešitve se pojavljajo na vseh področjih in prepričan sem, da bo ta trend povzročil veliko težav generičnim členom logistične verige,« pravi Igor Jakomin.

Inštitut Maritime Logistics pri združenju CLECAT (Evropsko združenje za špedicijo, transport, logistiko in carinske storitve) ugotavlja, da je eden od glavnih trendov v pomorskem prometu uvajanje novih tehnologij. Pravijo, da je večina prevoznikov uvedla tehnološke platforme, kar je povečalo avtomatiziranje naročil prek spleta, spletne platforme pa postajajo vse bolj zmogljive.

Tudi v Luki Koper digitalizacijo in z njo povezano kibernetsko varnost izpostavljajo kot enega večjih izzivov, vse večjo pozornost pa dobiva tudi okolje. »Ladjarji se ukvarjajo predvsem z zmanjševanjem porabe goriva in to že v fazi projektiranja novih ladij. Nekateri proizvajalci vgrajujejo posebna jadra, ki pripomorejo k prihranku goriva, čedalje več pa je tudi ladij, ki uporabljajo alternativna goriva, kot je na primer zemeljski plin,« povedo v Luki Koper.

S 1. januarjem letos je namreč začel veljati predpis Mednarodne pomorske organizacije (IMO), ki vsem ladjarjem predpisuje uporabo goriva z nižjo vsebnostjo žvepla. Ti se prilagajajo tako, da vgrajujejo posebne filtre ali pa z uporabo pogona na zemeljski plin.

 

Do leta 2025 v Luki Koper električno napajanje z obale

Pogonsko gorivo ladij prihodnosti naj bi sčasoma postal utekočinjen zemeljski plin, pomembno vlogo pa naj bi dobila tudi elektrika. Kot pravijo v Luki Koper Slovenija, za alternativna goriva med drugim predvideva, da naj bi v koprskem pristanišču do leta 2025 zagotovili zaloge utekočinjenega zemeljskega plina za ladje (gre za prehod na čistejša goriva v primerjavi z današnjim mazutom) in električno napajanje z obale. »To poleg znatnih finančnih sredstev zahteva tesno sodelovanje elektrogospodarstva, države in pristanišča, saj sedanje elektroenergetsko omrežje tehnično ne omogoča tako velikih moči,« poudarjajo v našem pristanišču.

Ladjarji se ukvarjajo predvsem z zmanjševanjem porabe goriva in to že v fazi projektiranja novih ladij.

Luka Koper se je v strateškem načrtu zavezala pospešeno vlagati v izrabo obnovljivih virov energije za večjo energetsko samozadostnost. Načrtuje izgradnjo več fotonapetostnih elektrarn, ki bodo primarni obnovljivi vir energije v pristanišču in bodo prispevale k zmanjševanju ogljičnega odtisa družbe. V pristanišču pospešeno gradijo polnilno infrastrukturo za osebna električna vozila, uvedli pa bodo tudi postopno elektrifikacijo mehanizacije, ki jo uporabljajo v pristanišču.

Najhitreje raste segment kontejnerjev in razsutih tovorov

Po podatkih Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD) (ti so bili objavljeni že pred izbruhom novega koronavirusa) naj bi rast pomorske trgovine v obdobju med letoma 2018 in 2023 dosegla skoraj štiriodstotno letno rast. Najhitrejšo rast dosegata segmenta kontejnerjev (6,4 odstotka) in razsutih tovorov (5,1 odstotka), medtem ko naj bi tekoči tovori predvidoma rasli počasneje (3,9 odstotka). Seveda pa je dejanska rast odvisna od številnih dejavnikov, kot je na primer globalna gospodarska rast, volatilnost trgov, podnebne spremembe, vplivajo tudi potencialna vojna žarišča, nepredvidena zviševanja cen goriv, povpraševanje in oskrba z energijo, digitalizacija, nov koronavirus in številni drugi faktorji.

Kot so nam pred časom pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo, ki je pristojno za promet, naj bi prihodnja leta po ocenah UNCTAD še vedno zaznamoval naraščajoč protekcionizem v globalni trgovini, tehnološki napredek (avtonomna plovila in izzivi kibernetske varnosti), presežek zmogljivosti pri sočasni gradnji večjih ladij kot tudi konsolidacija in prestrukturiranje ladjarskih alians. Zagotovo pa bo na razvoj pomorstva pomembno vplivala tudi skrb za okolje in zmanjševanje emisij v pomorskem prometu.

(Visited 25 times, 1 visits today)