Blagovni tokovi se preusmerjajo na železniški in cestni transport

16 aprila, 2021
Andreja Šalamun

»Pandemija je lani v logistični panogi povzročila občuten padec prometa – za 15 do 25 odstotkov, največji upad pa je doživel potniški promet, in sicer od 70 do 80 odstotkov,« pravi Robert Sever, direktor Združenja za promet na Gospodarski zbornici Slovenije. A slovenska logistična podjetja so prilagodljiva.

 

V prvem valu pandemije je panoga transporta in logistike občutila prekinitev transportnih poti predvsem s prekomorskih trgov, na splošno pa je bila zaradi razmer in omejitev preprečevanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2 panoga po posameznih dejavnostih različno prizadeta. »Po pričakovanjih je lani panoga doživela generalno od  15- do 25-odstoten padec – v Luki Koper so na primer imeli 18 odstotkov manj pretovora kot v letu 2019. Še najmanjši upad poslovanja so zaznali v cestnem tovornem prometu in skladiščenju, in sicer od 11 do 12 odstotkov, medtem ko je imel največji upad potniški promet, in sicer od 70 do 80 odstotkov,« pove Robert Sever.

Podobno je bilo tudi drugje po svetu. Kot pravi Sever, se je samo iz Kitajske lani pomorski promet zmanjšal za 10 do 15 odstotkov, poleg tega pa v posameznih panogah zmogljivosti še vedno niso 100-odstotno zasedene. »Prilagodljivost logistike je ključna; trenutne razmere kažejo, da se blagovni tokovi preusmerjajo na železniški in cestni transport,« poudari sogovornik. Napovedi sicer kažejo, da naj bi se razmere na raven pred krizo, ki je nastala zaradi bolezni Covid-19, vrnile v treh do štirih letih, »vendar je negotovost in prilagoditev novo nastalim razmeram nova realnost, ki jo bo panoga logistika in transport morala sprejeti,« je prepričan Robert Sever.

 

Največji padec v letalskem prometu

»Zmanjšanje prometa na splošno je vplivalo na manjšo onesnaženost ozračja, selitev transportnih poti na železniški promet pa je še dodatno pripomogla k zmanjšanju izpustov, in sicer predvsem na račun letalskega prometa,« pove sogovornik. Doda, da je ta doživel največji padec, a predvidevajo, da gre za začasno preusmeritev. »Če tega časa ne izkoristimo za še bolj pospešen razvoj zelene in digitalne logistike, po normalizaciji razmer ne bo bistvenega napredka pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov,« pravi Robert Sever.

 

 

Rast e-trgovine se bo nadaljevala

»Splošni trend rasti svetovne prodaje e-trgovine se je med pandemijo Covida-19 pospešil in se bo predvidoma nadaljeval po pandemiji. Tu so pridobili predvsem notranji in regionalni trgi spletne trgovine, medtem ko je bila mednarodna logistika okrnjena,« navajajo v Skupini Pošta Slovenije. Prepričani so, da bodo številni dejavniki vplivali na prihodnji razvoj mednarodnega poštnega obsega in poštne količine znotraj EU. »Ti dejavniki vključujejo tehnologijo, splošni gospodarski razvoj, nastajajočo konkurenco, povečanje stroškov prevoza in pri končni dobavi spremembe carinskih postopkov zaradi okrepljenih varnostnih pravil ipd.,« naštejejo. Dodajo, da se bo po nekaterih napovedih obseg mednarodnih pošiljk z dokumenti znatno zmanjšal predvsem zaradi prehoda s fizičnega na elektronsko izmenjavo dokumentov, pričakuje se znatna rast poštnih pošiljk (paketi) znotraj EU (čezmejnih in domačih). Temeljni izziv pri razvoju ustreznih statističnih sistemov za mednarodne tokove iz e-trgovine je definiranje čezmejne poštne statistike.

 

Luka Koper: Vpliv pandemije manjši kot v drugih pristaniščih

Koprsko pristanišče kot strateška infrastruktura ves čas epidemije normalno deluje in nemoteno zagotavlja vse storitve. »Zaradi tega je bil vpliv pandemije na poslovanje manjši kot v nekaterih drugih pristaniščih,« povedo v Luki Koper in dodajo, da je pretovor najpomembnejše blagovne skupine – kontejnerjev – ostal stabilen: »Skoraj na ravni iz leta 2019«. Družba je pandemično leto 2020 izkoristila za nadaljevanje izvajanja naložb v povečevanje pristaniških zmogljivosti, saj pričakujejo ponovno rast pretovora po izboljšanju zdravstvenih in gospodarskih razmer, povezanih s pandemijo.

»Glede na relativno ugodno napoved gospodarske rasti na ključnih zalednih trgih in na podlagi ocen globalnih logistov bo družba v letu 2021 glede na leto 2020 dosegla šest odstotkov višje čiste prihodke od prodaje in pet odstotkov večji skupni ladijski pretovor. Rast je načrtovana na vseh blagovnih skupinah,« povedo v Luki Koper. Dodajo, da na strateški blagovni skupini kontejnerjev načrtujejo za tri odstotke višji pretovor kontejnerjev (merjeno v kontejnerskih enotah TEU) in ohranitev primata med pristanišči v Jadranu. »Kontejnerski ladjarji za območje severnega Jadrana v letu 2021 napovedujejo postopno povečanje prometa na raven iz leta 2019, saj naj bi se blagovni tokovi z letalskega tovornega prometa znova preusmerili k pomorskemu prometu, normalizacija stanja pa je predvidena v letu 2022,« napovedujejo v slovenskem pristanišču. Dodajo, da je bila svetovna avtomobilska industrija zaradi pandemije v letu 2020 ena najbolj prizadetih panog, da pa je med evropskimi avtomobilskimi pristanišči Luka Koper beležila najmanjši padec pretovora avtomobilov. Z okrevanjem gospodarstva v letu 2021 pričakujejo vnovično rast prodaje avtomobilov, zato na strateški blagovni skupini avtomobilov za leto 2021 načrtujejo za osem odstotkov višji pretovor vozil.

 

Zmagovalci pandemije so e-trgovina, spletne platforme in ponudniki storitev.

Priča smo drobljenju naročil, veliko serijska proizvodnja se je že umaknila maloserijski, posledično se tudi v logistiko uvajajo multifunkcijske naprave in roboti.

Logistika bo v pokoronskem času odvisna od nihanja ponudbe in povpraševanja ter splošne nestanovitnosti na trgu.

 

 

Pošta Slovenije se veseli prometnih projektov

»Vezano na sredstva Bruslja za pokoronski zagon gospodarstev, bodo za Skupino Pošta Slovenija potencialno pomembni projekti in naložbe, ki jih je vlada RS potrdila sredi lanskega leta – od pribl. 7,7 milijarde evrov je 4,5 milijarde prometnih projektov. Naložbe RS v izboljšanje prometnih povezav, tako cestnih kot železniških in pomorskih, v primeru, da se bodo našla sredstva zanje, lahko pozitivno vplivajo na naš nadaljnji razvoj,« so prepričani v mariborski družbi.

Sicer pa v Evropi opažajo naraščajoči trend umikanja vozil (še posebej na fosilna goriva) iz mest, »kar pomeni, da moramo navedeno upoštevati pri načrtovanju mestne logistike na zadnji milji in uvajati e-vozila (dvo-, tri- in štirikolesa),« se zavedajo. Navedejo, da so na začetku letošnjega leta nekateri veliki proizvajalci vozil napovedali pospešitev prehoda na e-mobilnost: General je Motors napovedal, da bodo njihovi avtomobili povsem električni do leta 2035, Ford naj bi od leta 2030 v Evropi prodajal le še e-avtomobile, najnovejša pa je marčevska napoved švedskega Volva, da bodo do leta 2030 prenehali proizvajati vozila z motorji na notranje zgorevanje in bodo vsa vozila konvertirali v električna.

 

Skupina Pošta Slovenije ima strategijo transformacije skoraj polovice svoje voznega parka v električna vozila do leta 2025. »To pomeni, da bomo imeli enega največjih lastnih e-voznih parkov v Sloveniji,« pravijo in dodajo, da bodo navedeno transformacijo pospremili z izgradnjo modernega omrežja e-polnilnic. Pri tem že sodelujejo v pilotnih projektih z različnimi partnerji. »V letu 2020 smo se npr. skupaj s partnerji povezali v konzorcij projekta ELENA, v okviru katerega je predvidena izvedba študije za optimalno postavitev polnilne infrastrukture na omrežju Pošte Slovenija, ki bo sofinancirana s sredstvi EU. Kot doslej bomo nenehno spremljali aktualno ponudbo električnih dostavnih prevoznih sredstev na trgu in preizkušali nove rešitve na področju elektromobilnosti,« pravijo in pozdravljajo nadaljevanje politike spodbud in stimulativnega okolja za razvoj trajnostne mobilnosti.

Samovozeča vozila tudi v logistiki

Sever je prepričan, da prihodnost logistike in uporabo novih tehnologij zaznamujejo platforme, ki ponujajo različne modele mobilnosti. Ti izboljšujejo dostopnost prevozov za naročnike in dostopnost poslov za prevoznike. »Priča smo začetkom razvoja samovozečih vozil tudi v logistiki, preizkušajo se konvoji tovornih vozil v platooningu, zelo so privlačni modeli t. i. carpooling in carsharing. V prihodnje bo zelo pomembna logistična optimizacija in upravljanje flot tovornih vozil, poslovni modeli mobilnosti se bodo razvijali naprej, predvsem na področju vozil na alternativna pogonska goriva,« pravi sogovornik. Izpostavi, da je logistika soočena z nenehnimi spremembami in uvajanjem novih tehnologij in da spremembe v proizvodnji, kjer se krajšajo pretočni časi in časi od naročila do dobave do kupca ali na polico, zahtevajo takojšnjo prilagoditev v logistiki. »Hkrati pride do pritiska na cene izdelkov in storitev, torej tudi na logistične storitve. Priča smo drobljenju naročil, veliko-serijska proizvodnja se je že umaknila maloserijski, posledično se tudi v logistiko uvajajo multifunkcijske naprave in roboti. Splošni trendi avtomatizacije močno znižujejo tehnološke čase in stroške, vendar pa predstavlja vse to velike izzive v logistiki,« opozori Sever.

 

Prihaja čas velikih sprememb

»Logistika bo v pokoronskem času odvisna od nihanja ponudbe in povpraševanja ter splošne nestanovitnosti na trgu,« so prepričani v Skupini Pošta Slovenije. »Pričakovati je spremembo poslovnih modelov delovanja v večini industrijskih panog, npr. kje pozicionirati proizvodne obrate, razmislek glede ponovnega poslovanja z zalogami in ukinitvi poslovanja in dostav po sistemu Just-in-Time kot tudi spremenjene potrošniške navade glede načina kupovanja,« pravijo in dodajo, da bodo vse te spremembe vplivale na mobilnost v logistiki in na prejemnike tovora. Pojasnijo, da je upad pretovora kontejnerjev kot posledica pandemije Covid-19 vplival tudi na počasnejšo dinamiko v kitajskih pristaniščih in odpoved nekaterih prevozov velikih ladjarjev. Napovedujejo, da bo področje pomorskega prometa v prihodnje odvisno tudi od ponovnega zagona proizvodnje v Aziji, »od česar bo odvisna tudi rast za ladjarje, saj bodo lahko ponovno normalno polnili svoje kapacitete in začeli pozitivno poslovati. Posledično to lahko vpliva tudi na rast cestnega prometa,« pravijo.

Dodajo, da se v letalskem transportu v pokoronskem času pričakuje postopno dodajanje transportnih povezav v odvisnosti od povečanja potreb v potniškem letalskem prometu. Prav tako se pričakuje vse večji poudarek na e-prodaji, saj so prav med časom korone spletne trgovine imele največji naskok in so beležile najvišje rasti. »Aktivnosti bodo predvsem v smeri brezpapirnega poslovanja in še večji sledljivosti in transparentnosti pošiljk,« napovedujejo na Pošti Slovenija.

 

Leto 2021 pomembno tudi za distributerje cepiv

»Letošnje leto bo za logistično industrijo pomembno tudi zaradi distribucije cepiv za Covid-19 po vsem svetu z močno podporo logistične industrije,« ugotavljajo v Pošti Slovenije. Dodajo, da kljub lockdownu zaradi Covid-19 in gospodarskemu upadu obstajajo zmagovalci pandemije – trg e-trgovine, spletne platforme in ponudniki storitev. »Z vzponom e-trgovine po vsem svetu bodo vse pomembnejše inovativne zmogljivosti za dostavo v zadnjem kilometru, povratna logistika in skladiščenje, kjer bo zelo pomembno iskanje ponudnikov neodvisnih logističnih rešitev (3PL) za potrebe podjetij,« še dodajo.

(Visited 146 times, 9 visits today)