Kako bo potekalo šolanje v prihodnje?

12 aprila, 2021
Andreja Šalamun

Spremembe, ki jih je širjenje virusa SARS-CoV-2 povzročilo v slovenskem šolstvu, ne bodo izginile čez noč. Kot pravi predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Slovenije Gregor Pečan, se bo slovenski izobraževalni sistem zaradi tega začel spreminjati hitreje, kot bi se brez epidemije. »Nujno ga je treba prevetriti,« pravi in poudari predvsem preobsežne učne načrte in predmetnike.

Preberite tudi: Vračamo se k naravi

V času bliskovitega tehnološkega napredka, smo začutili veliko odgovornost do družbe in ustvarjanja uporabniku ter zemlji prijaznih rešitev.

V času zaprtih šol in šolanja na daljavo smo imeli več kot dovolj časa, da bi šolske prostore pripravili na šolanje med epidemijo in na varno vrnitev otrok – na primer namestili prezračevalne sisteme in pregrade iz pleksistekla na katedre –, a nismo naredili nič od tega, je na javni televiziji konec januarja dejal Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).

Preberite tudi: Kakovostni izdelki iz etične proizvodnje

Družba illycaffè se predstavlja s trajnostnimi izdelki in prisega na zmanjševanje ogljičnega odtisa vzdolž celotne proizvodne verige.

Na Zavodu RS za šolstvo (ZRSS) pa pravijo, da je vzdrževanje higiene v šolskih prostorih v slovenskih šolah stalnica. »Epidemija je izredna situacija, ki terja specifične pogoje. Glede na to, da ne poznamo večjih okužb v šolah pred epidemijo, ne vidimo razloga, da bi bilo treba spreminjati opremo in kvadraturo v šolah tudi za čas brez epidemije,« menijo. Dodajo, da je pri vračanju učencev v šolske klopi treba »zdravorazumsko upoštevati priporočila« Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), zagotoviti higieno rok in kašlja ter preverjati zdravje učencev in učiteljev.

»Država nima za nas nobenega posluha,« pa pravi Gregor Pečan. »Že pred pol leta sem zaprosil za zaposlitev dodatne čistilke, a sem dobil odklonilen odgovor. Vse šole se srečujejo z enakimi težavami. Zelo veliko imamo navodil in omejitev, omogočili pa so nam zelo malo konkretnih ukrepov, ki bi nam vse skupaj olajšali. O enojnih klopeh, prezračevalnih sistemih, o dodatnih zaposlitvah učiteljev – kadrovske težave so izjemne –, o tem lahko samo sanjamo. V drugih državah so vlade pristopile tudi s takšnimi konkretnimi ukrepi v šolah, pri nas pač tega ni,« je jasen Pečan.

Zaplete se pri financah

Predstavnik ravnateljic in ravnateljev poudari, da se vedno vse zaplete pri denarju. »Politikom težko dopovemo, da če želimo imeti še naprej tako uspešno šolo, kot jo imamo, če želimo obdržati kakovost in narediti še korak naprej, v smeri družbe znanja, v smeri digitalne družbe, bo treba povečati vlaganja v šolstvo in v komunikacijsko infrastrukturo. Naš sistem osnovne šole je zelo dober, kar kažejo tudi številne mednarodne raziskave,« opozori Pečan in doda, da na področju informacijske infrastrukture naša država caplja zadaj.

»Epidemija je pokazala, kje imamo šibke točke, pokazala je na neustrezno vodeno zdravstveno politiko zadnjih 20 let, na neustrezno vodeno politiko dolgotrajne oskrbe in tudi na pomanjkljiva vlaganja v informacijsko infrastrukturo. Govorim predvsem o optičnih povezavah do lokalnih skupnosti, tudi tistih najbolj oddaljenih, o pokritosti z mobilnim signalom … Vse to je država prepustila zasebnim podjetjem, ki pa vlagajo v razvoj le tam, kjer imajo dobiček. To pa v demografsko ogroženih in oddaljenih regijah zagotovo ni. Potrebujemo velike spremembe na področju razmišljanja politikov,« meni sogovornik.

 

Morda pa bi bila rešitev šola na prostem?

Šola na prostem: priložnost za edinstvene in vznemirljive učne izkušnje

 

Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Izobraževanje 2021.

(Visited 75 times, 1 visits today)