Varujemo gozdove – zdravi gozdovi za zdravo prihodnost

2 junija, 2020
Simon Zidar, dr. Andreja Kavčič, dr. Nikica Ogris, dr. Barbara Piškur
Le zdravi gozdovi lahko zagotavljajo vse njegove funkcije (Foto: Simon Zidar)

Mednarodno leto zdravja rastlin 2020  

Kaj slabi naše gozdove?

V Sloveniji v zadnjih letih občutimo in opazujemo škode, ki jih lahko naredijo podlubniki. Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) je samo v zadnjih šestih letih povzročil propad 8,5 mio. m3 smrekovih dreves (vir: ZGS, 2020). Do namnožitev podlubnikov je prišlo predvsem v vetrolomih in žledolomih oslabljenih in poškodovanih smrekovih gozdovih.

V slovenskih gozdovih so se v zadnjih desetletjih na novo pojavili škodljivi organizmi, ki jih prej nismo poznali. Mnogo izmed njih izvira iz drugih celin, njihov vnos pa je posledica globalizacije. Pred dvema desetletjema je bila v Sloveniji prvič opažena gliva Hymenoscyphus fraxineus, ki povzroča bolezen jesenov – jesenov ožig. Posledice njenega hitrega širjenja že opazimo v vseh gozdnih sestojih, kjer je prisoten veliki jesen. Okužena drevesa se posušijo, zato veliki jesen že izginja iz naših gozdov.

V naslednjih letih se bomo zelo verjetno soočili z vnosom novih tujerodnih škodljivih organizmov, ki bodo pomembno vplivali na zdravje naših gozdov. Ocena nedavne evropske študije Skupnega raziskovalnega centra Evropske komisije in Evropske agencije za varnost hrane je pokazala, da bi ustalitev npr. azijskega kozlička (Anoplophora glabripennis) v Evropi povzročila izgubo 5 % lesne zaloge nekaterih najpomembnejših drevesnih vrst, kot so jelša, jesen, bukev, breza, brest, gaber, javor in vrbe. To bi pomenilo približno 24 milijard evrov ekonomskih izgub in milijardne izgube v vseh sektorjih, povezanih z gozdarstvom. Izjemno velik pa bi bil vpliv tudi na vse druge funkcije gozda.

Množično sušenje jesenov, ki ga povzroča gliva Hymenoscyphus fraxineus (Foto: Nikica Ogris)

Gozd in podnebne spremembe

Zaradi podnebnih sprememb v prihodnjih letih v gozdovih pričakujemo spremenjeno dinamiko domorodnih škodljivcev. Med drugim napovedi kažejo pogostejše in dlje trajajoče izbruhe podlubnikov. Zaradi segrevanja ozračja že opažamo tendenco razvoja večjega števila generacij osmerozobega smrekovega lubadarja in škodo zaradi te vrste v smrekovih sestojih na visokih nadmorskih višinah, kjer se vrsta prej ni nikoli pojavljala.

 

Skrb za zdrave in odporne gozdove

Z ustreznim gospodarjenjem z gozdom lahko močno omilimo negativne vplive škodljivih organizmov, ki so že prisotni v naših gozdovih. V Sloveniji v gozdarstvo vključujemo ukrepe varstva gozdov, ki upočasnijo širjenje in preprečujejo večje namnožitve škodljivih organizmov. Za nekatere organizme, kot je osmerozobi smrekov lubadar, proučujemo letno dinamiko populacij in na osnovi modeliranja napovedujemo njihovo pojavljanje ter usmerjamo pravočasno in ustrezno ukrepanje.

Pozorno spremljamo tudi tiste škodljive organizme, ki v naših gozdovih še niso prisotni, a pričakujemo, da bi v primeru vnosa v slovenske gozdove lahko povzročili večje škode. Zanje imamo v Sloveniji vpeljane različne mehanizme: spremljamo in nadziramo zdravstveno stanje rastlin in pošiljk pri uvozu, pridelavi in prodaji, preiskujemo gozdove za še posebej nevarne škodljive organizme ter ozaveščamo javnost in jo pozivamo k spremljanju stanja naših gozdov.

Gozd je pomemben vir dobrin in dobička (foto: Simon Zidar)

Zdravje gozdov podpirajo različne institucije in mednarodna zakonodaja

Za morebitne izbruhe škodljivih organizmov so v pripravi različni ukrepi in akcijski načrti ukrepanja. V skrb za zdrave gozdove so vpletene različne institucije: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, inšpekcijske službe (gozdarska in fitosanitarna), Biotehniška fakulteta, Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije.

S 14. decembrom 2019 je v veljavo stopila nova, prenovljena evropska zakonodaja s področja zdravja rastlin, ki zagotavlja, da bomo v Evropi bolje pripravljeni na karantenske in druge nevarne rastlinske škodljivce in bolezni ter da bomo sposobni učinkovito preprečevati oz. omejevati potencialno škodo, nastalo zaradi teh organizmov.

Podnebne spremembe, povečanje mednarodne trgovine, zmanjšanje biološke raznovrstnosti in nove poti širjenja škodljivih organizmov zahtevajo učinkovito nacionalno, regionalno in globalno politiko, organiziranost in mehanizme ukrepanja proti širjenju rastlinskih bolezni in škodljivcev. Leto 2020 je zato Mednarodno leto zdravja rastlin.

Prikaz iskanja karantenskih škodljivcev (Anoplophora sp.) v lesenem pakirnem materialu – paletah (Foto: Andreja Kavčič)

Zdravi gozdovi za zdravo prihodnost

Učinkovito in dolgoročno ohranjanje stabilnosti in zdravja gozdov zagotavlja socialno varnost in zdravje ljudi, vzdržuje biotsko pestrost naših gozdov in zagotavlja različne vidike pomena, funkcij in rabe gozdov, ki nosijo nepredstavljivo vrednost za naš obstoj. Zato – (po)skrbimo za zdrave gozdove naše prihodnosti.

Kako lahko vsi prispevamo k zdravim gozdovom?

  • Opazujmo gozdove in sporočajmo simptome in škodljivce v portal Invazivke ali preko portala Varstvo gozdov Slovenije.
  • Iz potovanj iz drugih koncev sveta ne prinašajmo rastlin, semen, plodov, zelenjave ali cvetja, saj se v njih lahko skrivajo rastlinske bolezni in škodljivci, ki bi lahko resno ogrozili naše gozdove.

Za vprašanja in dodatne informacije o varstvu gozdov smo vedno na voljo.

Portal Varstvo gozdov Slovenije: www.zdravgozd.si

Portal Invazivke: www.invazivke.si

Podlubniki so v zadnjih letih močno vplivali na naše smrekove gozdove (Foto: Maarten de Groot)

(Visited 67 times, 2 visits today)