Rast dreves in gozdov v spremenjenih podnebnih razmerah

2 junija, 2020
Tom Levanič, Gozdarski inštitut Slovenije

V gozdnih ekosistemih se podnebne spremembe kažejo kot povečana mortaliteta dreves zaradi suše, v spreminjanju drevesne sestave proti bolj toploljubnim drevesnim vrstam in v počasnem izginjanju drevesnih vrst.

 

Podnebje na Zemlji se nenehno spreminja in drevesa so na spreminjanje podnebja relativno dobro prilagojena, a le, dokler spremembe ostajajo v okviru odzivne sposobnosti rastlin. Odzivno sposobnost dreves lahko najlaže preučujemo na robovih arealov razširjenosti oziroma na t. i. robnih rastiščih. Nanje igrajo podnebni dejavniki zelo pomembno vlogo v rasti dreves in kažejo na to, kako se bodo drevesa odzivala na antropogeno sprožene podnebne spremembe v bližnji prihodnosti v osrednjih območjih arealov razširjenosti.

 

Raziskovali drevesa v Sloveniji in na Balkanu

V okviru različnih raziskovalnih projektov, ki so jih financirale Evropska komisija ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), smo sodelavci oddelka za prirastoslovje in gojenje gozda Gozdarskega inštituta Slovenije raziskovali rast dreves v Sloveniji in na Balkanu – od Dinarskega gorstva do Karpatov. Preučevali smo debelinsko rast in odziv jelke, smreke, macesna, črnega in rdečega bora, bukve in hrasta doba v luči antropogeno povzročenih podnebnih sprememb.

V gozdnih ekosistemih se podnebne spremembe kažejo kot povečana mortaliteta dreves zaradi suše (npr. smreke v nižinah), v spreminjanju drevesne sestave proti bolj toploljubnim drevesnim vrstam in v počasnem izginjanju drevesnih vrst. Z vidika razumevanja posledic podnebnih sprememb na rast dreves je za slovenske razmere pomembno, da poznamo odziv istih drevesnih vrst na rastiščih, ki so na nižjih nadmorskih višinah, ali so južneje od naših, zato je bila odločitev za izvajanje raziskav na rastiščih Balkana ključna za razumevanje razvoja slovenskih gozdov v prihodnje.

Debelinska rast ni motena

Raziskave na zgornji gozdni meji vzdolž 1.000 km balkanskega transekta so pokazale, da debelinska rast v tem trenutku še ni motena; še več, višje povprečne temperature rast celo spodbujajo, saj je temperatura ključna za rast na višjih nadmorskih višinah. Zaradi podnebnih sprememb bi lahko govorili tudi o podaljševanju rastne sezone, vendar premik začetka rasti v pomladne mesece drevesa močno izpostavi poznemu mrazu in prirastek po zmrzali ni prav velik. Padavine (še) nimajo ključnega vpliva na rast dreves v visokogorju, vendar se to lahko hitro spremeni, če bo veliko zim takšnih, kot je bila zima 2019/20.

Drevesa se odzivajo na spreminjanje podnebja

V sredogorju, kjer rastejo produktivni jelovo-bukovi gozdovi z različnimi primesmi smreke in drugih drevesnih vrst, je situacija glede debelinske rasti še relativno ugodna. Sredogorje je namreč optimum za jelovo-bukove gozdove. Raziskave vzdolž balkanskega transekta so pokazale, da se drevesa tudi v optimalnih razmerah odzivajo na spreminjanje podnebja. Najbolj izrazite so bile spremembe v debelinskem priraščanju v južnem delu transekta (nekje od sredine Bosne navzdol proti severni Makedoniji). V sredogorju Slovenije podnebne spremembe (zaenkrat) še ne vplivajo na debelinski prirastek dreves v taki meri, da bi to zaznavali.

Slabe razmere za hrast dob

V nižinah najdemo ekonomsko najvrednejše sestoje na Balkanu – to so mogočni sestoji hrasta doba, ki se razprostirajo od Slovenije na SZ do nižin Romunije na JV. Dobovi gozdovi veljajo za visoko produktivne gozdne ekosisteme, ki naj bi na Balkanu rasli v optimumu, vendar so se razmere v zadnjih 30, 40 letih kritično poslabšale. Debelinski prirastek je začel upadati, rast dreves je postala močno odvisna od vsakoletne količine padavin. Zaradi nižinske lege imajo povišane temperature negativen vpliv na rast. Dolgo je veljalo, da je podtalnica tista, ki napaja hrastove sestoje z vodo, vendar je zaradi njenega upada prišlo do pomembnih sprememb – padavine so postale ključne za rast hrastov, dobrave pa so zaradi tega postale ranljivejše in bolj ogrožene. Naraščajočo odvisnost debelinskega prirastka od padavin smo potrdili na vseh analiziranih hrastovih rastiščih v Panonski nižini.

(Visited 264 times, 3 visits today)