Meritve padavin z različnih koncev sveta razkrivajo, kako se onesnaženje zraka vrača v okolje.
Deževnica je že po naravi nekoliko kisla, saj se v njej raztaplja ogljikov dioksid. Toda človekovi izpusti žveplovega dioksida in dušikovih oksidov lahko njeno kislost dodatno povečajo. Takšne padavine vplivajo na kemijsko sestavo tal in voda ter lahko škodujejo občutljivim ekosistemom.
Kako različno sestavo ima dež po svetu, kažejo podatki mednarodnih programov za spremljanje onesnaženosti ozračja.
Tu je deset držav oziroma merilnih območij, za katera so objavljeni podatki o kislosti padavin in drugih snoveh, ki se z dežjem odlagajo v okolje.
1. Filipini
Na Filipinih so leta 2023 izmerili povprečni pH padavin 4,67. Na dveh od treh merilnih postaj je bila vrednost še nižja, 4,51 oziroma 4,84.
Filipini tako izstopajo med državami, zajetimi v primerjavi. Padavine so pomembna pot, po kateri se žveplove in dušikove spojine iz ozračja vračajo v okolje.
2. Japonska
Povprečni pH padavin na Japonskem je leta 2023 znašal 5,03. Meritve so pokazale tudi prisotnost sulfatov in nitratov.
Japonska je zanimiv primer, ker na sestavo padavin ne vplivajo le domači izpusti. Onesnaževala se lahko z zračnimi tokovi prenašajo na velike razdalje, zato je spremljanje kislih padavin pomembno tudi za razumevanje čezmejnega onesnaževanja.
3. Finska
Na Finskem so izmerili povprečni pH padavin 5,03. Koncentracije sulfatov in nitratov so bile precej nižje kot na številnih azijskih merilnih območjih.
Podatek kaže, da sama kislost ni dovolj za celovito oceno onesnaženosti dežja. Pomembna je tudi količina posameznih snovi, ki jih padavine odložijo na površje.
4. Južna Koreja
V Južni Koreji je povprečni pH padavin znašal 5,35. V deževnici so spremljali tudi sulfate in nitrate, ki so povezani s kemičnimi procesi v ozračju. Njihovi predhodniki nastajajo med drugim pri zgorevanju goriv v prometu, industriji in energetiki.
5. Mongolija
Mongolija je leta 2023 zabeležila povprečni pH padavin 5,36. Posebej izstopa koncentracija sulfatov, ki je znašala 74,6 mikroekvivalenta na liter.
Ker je bila količina padavin razmeroma majhna, je treba razlikovati med koncentracijo snovi v dežju in njihovo skupno količino, odloženo na tla.
6. Nemčija
Povprečni pH padavin v Nemčiji je znašal 5,44. Evropske države so v zadnjih desetletjih močno zmanjšale izpuste snovi, ki povzročajo kisle padavine. Kljub temu monitoring ostaja pomemben, saj se žveplove in dušikove spojine še vedno odlagajo v naravne ekosisteme.
7. Združeno kraljestvo
V Združenem kraljestvu so izmerili povprečni pH 5,52.
Poleg kislosti je pomembno spremljanje odlaganja dušika. Njegovi presežki lahko spreminjajo razmere v tleh in vplivajo na rastlinske združbe, zlasti na območjih, prilagojenih na majhno razpoložljivost hranil.
8. Kitajska – Chongqing
V kitajskem Chongqingu je povprečni pH padavin znašal 5,64.
Meritve so pokazale koncentracijo sulfatov 45,7 in nitratov 37,1 mikroekvivalenta na liter. Gre za primer, kjer podatki o kemični sestavi padavin povedo več kot zgolj podatek o njihovi kislosti.
9. Vietnam
V Vietnamu je povprečni pH padavin znašal 5,88.
Izstopajo koncentracije sulfatov, 63,7 mikroekvivalenta na liter, in velika letna količina padavin, 2153 milimetrov. Zato je pomembno tudi, koliko onesnaževal se skupaj z dežjem v enem letu odloži na površje.
10. Kitajska – Xiamen
V Xiamenu so izmerili povprečni pH padavin 6,57, kar je najvišja vrednost med desetimi predstavljenimi primeri.
To ne pomeni, da padavine niso vsebovale onesnaževal. Meritve so pokazale prisotnost sulfatov in nitratov, vendar njihova prisotnost sama po sebi še ne pomeni, da gre za kisli dež.
Novejša raziskava: v megli in dežju tudi živo srebro
Onesnaženost padavin pa ni omejena na kisle spojine.
Aprila letos je bila v znanstveni reviji Environmental Pollution objavljena raziskava o metilživem srebru v megli in dežju v notranjosti Kitajske.
Raziskovalci Kitajske akademije znanosti in ameriške Univerze Syracuse so ugotovili povišane deleže metilživega srebra v mestni megli in deževnici v primerjavi z meritvami z bolj odmaknjenih območij.
Metil-živo srebro je posebej pomembno zaradi svoje strupenosti in sposobnosti kopičenja v prehranskih verigah. Raziskava je pokazala, da lahko megla in dež sodelujeta pri njegovem prenosu iz ozračja v kopenske in vodne ekosisteme.
Kisel dež je že desetletja predmet mednarodnega spremljanja, nove raziskave razkrivajo tudi vlogo drugih onesnaževal.
Vir: EANET – Acid Deposition Monitoring Network in East Asia. Data Report 2024, objavljen 17. aprila 2026;
Preberite tudi: Temna stran planeta: 10 držav, kjer biodiverziteta najhitreje upada
