Znanstvena raziskava, ki je primerjala stanje biodiverzitete v 201 državi, razkriva, kje je (bilo) zmanjševanje ohranjenosti naravnih ekosistemov najhitrejše.
Znanstveniki z univerz Nanjing in Anhui so v lanski raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Land, analizirali spremembe biotske raznovrstnosti med letoma 2000 in 2020.
Uporabili so indeks ohranjenosti biodiverzitete (Biodiversity Intactness Index – BII), ki ocenjuje, koliko prvotne številčnosti vrst je na določenem območju še ohranjenih.
Rezultati kažejo, da je v 56 % obravnavanih držav indeks upadal.
To pa je 10 držav z najhitrejšim upadanjem biodiverzitete.
1. Sierra Leone
Zahodnoafriška država se je znašla na vrhu lestvice z negativnim trendom indeksa BII v višini −0,110 na desetletje. Njene tropske gozdove ogrožajo:
- širjenje kmetijskih zemljišč,
- sečnja in
- rudarjenje.
Izguba gozdov zmanjšuje življenjski prostor številnih živalskih vrst, med njimi ogroženih primatov.
2. Libanon
Gosta poselitev, širjenje pozidanih površin, degradacija gozdov in požari obremenjujejo njegove naravne ekosisteme. Posebej pomembni so preostali gozdovi in sredozemski habitati, ki zagotavljajo življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam.
3. Komori – otoška narava
Njeni gozdovi in drugi naravni habitati so pod pritiskom širjenja kmetijstva, sečnje in poselitve. Zaradi številnih endemičnih vrst, ki živijo le na teh otokih, je izguba življenjskega prostora še posebej problematična.
4. Tanzanija
Čeprav Tanzanija slovi po velikih narodnih parkih in bogatem živalskem svetu, njene ekosisteme in biodiverziteto ogrožajo širjenje kmetijstva, krčenje gozdov in posegi v naravne habitate. Spreminjanje rabe zemljišč zmanjšuje in drobi življenjski prostor prostoživečih živali.
5. Togo
Med pomembnimi okoljskimi pritiski na habitate v Togu so krčenje gozdov, širjenje obdelovalnih površin in pridobivanje lesa za gorivo. Razdrobljenost preostalih gozdnih območij otežuje preživetje vrst, ki potrebujejo večje povezane habitate.
6. Nigerija
Urbanizacija, širjenje kmetijstva, sečnja in onesnaževanje vplivajo na gozdove, mokrišča in druge ekosisteme Nigerije. Med posebej ogroženimi območji so tudi gozdovi na jugu države z nekdaj bogato biodicerziteto.
7. Burundi
Zaradi velike gostote prebivalstva in odvisnosti številnih gospodinjstev od kmetijstva so naravni habitati Burundija pod močnim pritiskom. Spreminjanje gozdov in drugih naravnih površin v obdelovalna zemljišča zmanjšuje prostor za prostoživeče vrste.
8. Tajska
Tajsko biotsko raznovrstnost ogrožajo spreminjanje rabe zemljišč, širjenje infrastrukture in pritiski na gozdne ter obalne ekosisteme. Posebej občutljivi so habitati velikih sesalcev in številnih vrst, vezanih na tropske gozdove.
9. Benin
Širjenje kmetijskih površin, sečnja in degradacija gozdov spreminjajo življenjski prostor številnih vrst. Pomembno vlogo pri ohranjanju biodiverzitete imajo preostala gozdna območja ter savanski ekosistemi.
10. Malavi
Deseterico zaključuje Malavi z vrednostjo −0,037. Med glavnimi okoljskimi pritiski so krčenje gozdov, širjenje kmetijstva in degradacija zemljišč. Država je znana tudi po Malavijskem jezeru, ki je izjemno bogato z endemičnimi ribjimi vrstami, vendar se sooča z različnimi pritiski človekovih dejavnosti.
Kaj pravzaprav pomeni ta lestvica upadanja biodiverzitete?
Vrednosti na lestvici predstavljajo ocenjeni trend spremembe indeksa BII na desetletje, ne pa odstotka izumrlih vrst.
Indeks primerja številčnost prvotnih vrst z razmerami v razmeroma neokrnjenih ekosistemih. Zmanjšanje indeksa zato kaže na izgubljanje prvotne biotske raznovrstnosti.
Afriški ekosistemi najbolj na udaru
Kar osem od desetih držav z največjim negativnim trendom je v Afriki. Raziskovalci so ugotovili, da je bila Afrika med celinami tista z najizrazitejšim povprečnim upadanjem indeksa BII. Nasprotno so v Evropi v obravnavanem obdobju zaznali rahlo pozitiven povprečni trend.
Toda ne smemo pozabiti, da je Evropa velik del prvotne biotske raznovrstnosti izgubila že v preteklosti, medtem ko se v številnih afriških državah njeno zmanjševanje nadaljuje z večjo hitrostjo.
Izginjanje narave je svetovni problem
Najnovejše poročilo Living Planet Report 2026, ki ga je 8. oktobra objavila organizacija WWF, dodatno opozarja na razsežnosti svetovne krize biotske raznovrstnosti.
Po podatkih poročila se je povprečna velikost spremljanih populacij prostoživečih vretenčarjev med letoma 1970 in 2022 zmanjšala za 73 %.
Izguba življenjskih prostorov, prekomerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in podnebne spremembe še naprej ogrožajo ekosisteme po vsem svetu.
