Primerjati samooskrbo držav sicer ni tako preprosto, kot se zdi. Posamezne države jo namreč izračunavajo na različne načine, pogosto tudi ločeno za žita, meso, mleko, sadje, zelenjavo in druge skupine živil.
Raziskovalec Goro Takahashi z japonske univerze Aichi je zato razvil nov kazalnik SSFSSR (Supply-Side Food Self-Sufficiency Ratio), katerega namen je prav primerjava držav po enakih merilih.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Agriculture & Food Security, je zajela 183 držav in območij ter 65 vrst hrane. Podatki so večinoma iz leta 2021, glavni vir pa je FAOSTAT. V izračun so vključena tako primarna živila kot sekundarni proizvodi, na primer mlečni izdelki in olja. Ti so preračunani v primarne proizvode, da pri izračunu ne pride do dvojnega štetja.
Povprečna stopnja SSFSSR med analiziranimi državami je znašala 58,8 %, le 14,2 % držav pa je doseglo stopnjo nad 100 odstotkov.
Na koncu lestvice so naslednje države.
1. Bahrajn – 0,2 %
Najnižjo stopnjo samooskrbe med vsemi 183 analiziranimi državami in območji ima Bahrajn – vsega 0,2 odstotka.
Majhna otoška država v Perzijskem zalivu ima zelo omejene možnosti za kmetijsko proizvodnjo. Sušno podnebje, pomanjkanje sladke vode in malo obdelovalne zemlje pomenijo veliko odvisnost od mednarodne trgovine.
Podatki World Bank WITS za leto 2023 kažejo, da so bili med največjimi dobavitelji prehranskih proizvodov Bahrajnu Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, ZDA, Združeno kraljestvo in Poljska.
2. Antigva in Barbuda – 0,3 %
Majhno ozemlje karibske otoške države že samo po sebi omejuje možnosti za večjo kmetijsko proizvodnjo, država je močno odvisna od uvoza. Po podatkih World Bank WITS je leta 2023 največ prehranskih proizvodov prišlo iz ZDA, Trinidada in Tobaga, Jamajke, Združenega kraljestva in Francije.
3. Katar – 0,3 %
Puščavsko podnebje, pomanjkanje vode in zelo malo obdelovalne zemlje močno omejujejo klasično kmetijstvo. Država sicer veliko vlaga v sodobne načine pridelave hrane, vendar ostaja pomemben del preskrbe povezan z uvozom.
Leta 2023 so bili po podatkih World Bank WITS največji dobavitelji prehranskih proizvodov Turčija, Indija, Oman, ZDA in Nizozemska.
4. Džibuti – 0,4 %
Večji del države zaznamujejo puščavske in polpuščavske razmere. Visoke temperature, malo padavin in pomanjkanje vode predstavljajo zelo zahtevne pogoje za kmetijstvo.
Med največjimi dobavitelji prehranskih proizvodov Džibutiju so bile leta 2023 Indija, Brazilija, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija in Združeno kraljestvo.
5. Združeni arabski emirati – 0,4 %
Država vlaga velike vsote v rastlinjake, hidroponsko pridelavo in druge tehnologije, s katerimi poskuša pridelovati hrano v ekstremnih razmerah. Kljub temu naravne omejitve ostajajo.
Po podatkih World Bank WITS so leta 2023 med največjimi dobavitelji prehranskih proizvodov ZAE sodile Francija, Brazilija, ZDA, Indija in Združeno kraljestvo.
6. Kuvajt – 1,0 %
Tudi tukaj je razlog za majhno domačo proizvodnjo predvsem geografija. Puščavsko okolje, ekstremne poletne temperature, zelo malo padavin in omejeni viri sladke vode močno omejujejo kmetijstvo.
Zato je preskrba prebivalstva s hrano tesno povezana z mednarodno trgovino in delovanjem dobavnih poti.
7. Malta – 1,0 %
Druga država z enoodstotnim rezultatom je Malta, hkrati pa je edina članica Evropske unije med deseterico.
Malta nima puščavskega podnebja, ima pa drugačno omejitev: prostor. Je ena najmanjših in najgosteje poseljenih držav EU, zato so njene možnosti za obsežnejšo kmetijsko proizvodnjo omejene.
Podatki World Bank WITS kažejo, da je leta 2023 prehranske proizvode največ uvažala iz Italije, Združenega kraljestva, Nizozemske, Španije in Nemčije.
8. Črna gora – 2,4 %
Za evropskega bralca je verjetno največje presenečenje Črna gora z 2,4 odstotka.
Pri tej številki je še posebej pomembno poudariti metodologijo raziskave: SSFSSR ne meri preprosto deleža hrane na trgovskih policah, ki je bila pridelana doma. Različne vrste hrane pretvarja na skupno energijsko osnovo, pri proizvodih živalskega izvora in drugih sekundarnih proizvodih pa upošteva tudi primarne proizvode, potrebne za njihovo proizvodnjo.
Črna gora veliko hrane kupuje v neposredni bližini. Leta 2023 je bila daleč največji dobavitelj prehranskih proizvodov Srbija, sledile so Hrvaška, Italija, Poljska in Nemčija.
9. Tonga – 3,4 %
Majhnost in geografska izoliranost predstavljata poseben izziv za njen prehranski sistem. Pri uvozu posameznih skupin hrane ima zelo pomembno vlogo Nova Zelandija, med dobavitelji pa se pojavljajo tudi Avstralija, ZDA, Brazilija in druge pacifiške oziroma azijske države.
Za Tongo je zanesljivost pomorskih povezav zato pomemben del prehranske varnosti.
9. Trinidad in Tobago – 3,4 %
Čeprav ima država drugačne naravne razmere kot puščavske države z vrha seznama, je po novi metodologiji njena skupna prehranska samooskrba prav tako zelo nizka.
Po podatkih World Bank WITS so bili leta 2023 največji dobavitelji prehranskih proizvodov ZDA, Brazilija, Kostarika, Gvatemala in Mehika.
Kaj pravzaprav pomeni tako nizka samooskrba?
Pomembno je poudariti, da nizka stopnja samooskrbe ne pomeni nujno pomanjkanja hrane ali lakote.
Katar, Bahrajn, Kuvajt in Združeni arabski emirati lahko zaradi svoje kupne moči velik del potreb po hrani zadovoljijo na svetovnem trgu. Podobno Malta zaradi članstva v EU in dostopa do evropskega trga nima enakega položaja kot revnejša država z enako nizko domačo proizvodnjo.
Nizka samooskrba pa pokaže nekaj drugega: odvisnost prehranskega sistema od zunanjega sveta.
Za takšne države so toliko pomembnejši nemoteno delovanje pristanišč in transporta, cene hrane na svetovnem trgu, razmere v državah proizvajalkah ter politična in gospodarska stabilnost mednarodne trgovine.
Raziskava je pokazala, da je leta 2021 le 26 od 183 analiziranih držav in območij oziroma 14,2 odstotka doseglo stopnjo SSFSSR nad 100 odstotkov.
Na vrhu lestvice je bila Avstralija z 245,3 odstotka, sledile pa so države z veliko kmetijsko proizvodnjo in presežki za izvoz.
Razlika med njimi in Bahrajnom z vsega 0,2 odstotka dobro pokaže, kako neenakomerno so po svetu razporejene možnosti za proizvodnjo hrane – ter kako zelo je sodobna prehranska preskrba odvisna od mednarodne trgovine.
Vir podatkov o stopnji samooskrbe: Goro Takahashi, A new method for calculating the food self-sufficiency ratio: supply-side food self-sufficiency ratio, Agriculture & Food Security;
Podatki o državah izvora uvoženih prehranskih proizvodov: World Bank WITS oziroma UN Comtrade, 2023.
Preberite tudi:
- Temna stran planeta (1. del) – 10 najbolj onesnaženih krajev na svetu
- Temna stran planeta (2. del) – 10 najbolj onesnaženih rek na svetu
- Temna stran planeta (3. del) – 10 najbolj onesnaženih plaž na svetu
- Temna stran planeta (4. del) – 10 najhujših okoljskih katastrof v zgodovini
- Temna stran planeta (5. del) – 10 krajev, kjer je pitna voda letos že velik problem
- Temna stran planeta (6. del) – 10 znanih plaž, ki zaradi onesnaženja niso za kopanje
- Temna stran planeta (7. del) – 10 pristanič, kjer je onesnaženje del vsakdana
- Temna stran planeta (8. del) – 10 mokrišč, ki jih suša spreminja pred našimi očmi
- Temna stran planeta (9. del) – 10 najbolj ogroženih morskih ekosistemov
- Temna stran planeta (10. del) – 10 držav, kjer zaradi svetlobnega onesnaženja skoraj ni več noči
- Temna stran planeta (11. del) – 10 držav, ki porabijo največ pesticidov
- Temna stran planeta: 10 držav, ki ustvarijo milijone ton nevarnih odpadkov
- Temna stran planeta: 10 držav, ki ustvarijo največ elektronskih odpadkov
