Morski ekosistemi niso le življenjski prostor številnim edinstvenim rastlinam in živali, temveč tudi varujejo obale pred neurji, shranjujejo ogromne količine ogljika, nekateri so tudi ključna drstišča rib in drugih morskih organizmov.
Združeni narodi, Program Združenih narodov za okolje (UNEP) ter Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) med najbolj ogrožene uvrščajo predvsem ekosisteme, ki jih hkrati ogrožajo podnebne spremembe, onesnaženje, gradnja ob obali, prelov in druge človekove dejavnosti.
1. Koralni grebeni
Pokrivajo manj kot odstotek morskega dna, vendar nudijo življenjski prostor najmanj četrtini vseh morskih vrst. Zaradi segrevanja oceanov prihaja do množičnega beljenja koral, dodatno pa jih ogrožajo zakisanje morja, onesnaženje in prelov. UNEP opozarja, da bi lahko ob segretju planeta za 1,5 °C izginilo do 90 odstotkov koralnih grebenov.
2. Mangrovski gozdovi
Mangrove rastejo na tropskih in subtropskih obalah ter predstavljajo naravno zaščito pred valovi in neurji. Prva globalna ocena IUCN kaže, da je polovica mangrovskih ekosistemov že ogrožena ali v nevarnosti propada zaradi razvoja obale, dviga morske gladine in podnebnih sprememb.
3. Travniki morskih trav
Podvodni travniki stabilizirajo morsko dno, proizvajajo kisik in shranjujejo velike količine ogljika. Hkrati so pomembno zatočišče za morske konjičke, želve in številne ribe. Ogrožajo jih sidranje, poglabljanje pristanišč, onesnaženje in segrevanje morja.
4. Estuariji in rečne delte
Na stikih rek in morja nastajajo eni od najbolj produktivnih ekosistemov na svetu. Zaradi goste poselitve so pogosto izpostavljeni industrijskim izpustom, pesticidom, plastiki in drugim onesnaženjem, poleg tega pa jih spreminjajo jezovi in regulacije rek.
5. Slana močvirja
Obalne slane močvirske površine so pomembni naravni filtri in učinkoviti ponori ogljika. Zaradi urbanizacije, gradnje nasipov in dviga morske gladine številna hitro izginjajo.
6. Gozdovi rjavih alg
Veliki podvodni gozdovi rjavih alg ustvarjajo življenjski prostor številnim ribam, morskim sesalcem in nevretenčarjem. V številnih delih sveta se zmanjšujejo zaradi segrevanja morja, morskih vročinskih valov ter sprememb v prehranjevalnih verigah.
7. Globokomorski koralni grebeni
Za razliko od tropskih koral ne potrebujejo sončne svetlobe, vendar rastejo zelo počasi. Poškodbe zaradi globokomorskega ribolova ali rudarjenja se lahko obnavljajo stoletja.
8. Hidrotermalni vrelci in hladni izviri
Gre za posebne globokomorske ekosisteme, kjer življenje temelji na kemosintezi in ne na sončni svetlobi. Zaradi zanimanja za globokomorsko rudarjenje postajajo vse bolj izpostavljeni človekovim posegom.
9. Podvodna gorovja
Podmorske gore so pomembna zbirališča rib, koral in številnih drugih organizmov. Zaradi intenzivnega ribolova in načrtovanega izkoriščanja mineralnih surovin sodijo med najbolj ranljive globokomorske habitate.
10. Polarni morski ekosistemi
Arktični in antarktični morski led predstavlja življenjski prostor številnim vrstam alg, rib, tjulnjev, kitov in drugim živalim. Hitro taljenje ledu zaradi podnebnih sprememb spreminja celotne prehranjevalne verige in povzroča izgubo habitatov.
Preberite tudi:
- Temna stran planeta (1. del) – 10 najbolj onesnaženih krajev na svetu
- Temna stran planeta (2. del) – 10 najbolj onesnaženih rek na svetu
- Temna stran planeta (3. del) – 10 najbolj onesnaženih plaž na svetu
- Temna stran planeta (4. del) – 10 najhujših okoljskih katastrof v zgodovini
- Temna stran planeta (5. del) – 10 krajev, kjer je pitna voda letos že velik problem
- Temna stran planeta (6. del) – 10 znanih plaž, ki zaradi onesnaženja niso za kopanje
- Temna stran planeta (7. del) – 10 pristanič, kjer je onesnaženje del vsakdana
- Temna stran planeta (8. del) – 10 mokrišč, ki jih suša spreminja pred našimi očmi
