Pristanišča so med najbolj obremenjenimi deli obale. Tu se srečujejo intenziven ladijski promet, petrokemična industrija, skladiščenje goriv, ladjedelnice, razkladanje tovora in odpadne vode iz velikih mest.
Desetletja takšnih dejavnosti lahko v sedimentih pustijo visoke koncentracije težkih kovin, naftnih derivatov, obstojnih organskih onesnažil in drugih nevarnih snovi, ki vplivajo na kakovost vode ter življenje v morju.
Tokrat v seriji Temna stran planeta predstavljamo deset pristanišč, ki jih različne mednarodne in nacionalne okoljske institucije pogosto izpostavljajo zaradi dolgotrajnih težav s kemičnim onesnaženjem, naftnimi derivati ali drugimi nevarnimi snovmi.
1. Chittagong (Bangladeš)
Območje okoli pristanišča Chittagong in bližnjih ladjedelnic za razrez odsluženih ladij velja za eno najbolj obremenjenih na svetu. V morje že desetletja prehajajo težke kovine, ostanki goriv, olj, azbesta in drugih nevarnih snovi. Onesnaženje predstavlja veliko tveganje tako za morsko okolje kot za delavce v ladjedelnicah.
2. Tianjin (Kitajska)
Kitajsko pristanišče Tianjin je eno največjih na svetu. Poleg dolgoletnega industrijskega onesnaževanja je območje zaznamovala tudi kemična eksplozija leta 2015, po kateri so v okolju zaznali številna nevarna onesnažila. Pristanišče ostaja pod stalnim okoljskim nadzorom.
3. Port of Lagos (Nigerija)
Največje nigerijsko pristanišče se spopada z izpusti naftnih derivatov, industrijskimi odpadnimi vodami in komunalnim onesnaženjem. K obremenitvi prispevajo tudi številni tankerji ter intenziven ladijski promet.
4. Tanjung Priok (Jakarta, Indonezija)
Glavno indonezijsko pristanišče leži ob eni najbolj gosto poseljenih metropol na svetu. V pristaniških sedimentih raziskovalci že vrsto let ugotavljajo povišane koncentracije težkih kovin, plastike in drugih industrijskih onesnažil.
5. Karachi (Pakistan)
Pristanišče Karachi je pomembno trgovsko središče, vendar ga spremljajo tudi dolgoletne težave z izpusti naftnih derivatov, industrijskih kemikalij in komunalnih odpadnih voda. Onesnaženje vpliva na obalne ekosisteme in ribolov.
6. Manila (Filipini)
Pristanišče v Manili je pod močnim pritiskom hitre urbanizacije in industrije. Raziskave v sedimentih in obalnih vodah redno zaznavajo težke kovine, mikroplastiko ter druge industrijske onesnaževalce.
7. Šanghaj (Kitajska)
Najprometnejše pristanišče na svetu leži ob ustju reke Jangce, ki v morje prinaša velike količine industrijskih in komunalnih onesnažil. V sedimentih so zaznali povišane koncentracije težkih kovin in obstojnih organskih onesnažil.
8. Antwerp-Bruges (Belgija)
Eno največjih evropskih pristanišč je tudi središče petrokemične industrije. Okolica pristanišča je v zadnjih letih pogosto omenjena zaradi prisotnosti PFAS in drugih obstojnih kemikalij, ki jih spremljajo belgijske okoljske oblasti.
9. Houston (ZDA)
Houston je največje ameriško pristanišče za pretovor nafte in petrokemičnih proizvodov. V okolici delujejo številne rafinerije in kemična industrija, zato so območje večkrat prizadela razlitja nafte in izpusti nevarnih snovi.
10. Rotterdam (Nizozemska)
Rotterdam je največje evropsko pristanišče in eno ključnih logističnih vozlišč na svetu. Zaradi desetletij intenzivne industrijske dejavnosti raziskave v delu pristaniških sedimentov še vedno odkrivajo ostanke težkih kovin, naftnih derivatov in drugih industrijskih onesnažil, čeprav se stanje zaradi strogih okoljskih ukrepov postopoma izboljšuje.Pred objavo bi priporočal še preverjanje vsake posamezne točke z vsaj enim uradnim virom (npr. UNEP, IMO, EPA, EEA ali nacionalno okoljsko agencijo), da bo seznam v celoti podprt z institucionalnimi podatki.
