Po mnenju sodišča bi bilo treba italijansko tožbo zavrniti, kar predstavlja pomembno podporo ukrepom Tirolske za omejevanje tranzitnega prometa zaradi varovanja zdravja ljudi in okolja. Končno odločitev bo sicer sprejelo Sodišče EU, ki na mnenje pravobranilca ni vezano, vendar mu v praksi pogosto sledi.
Kot smo že poročali, Italija nasprotuje več tirolskim prometnim omejitvam, med drugim sektorski prepovedi prevoza določenega blaga, nočnim prepovedim vožnje in omejitvam ob prometnih konicah. Po mnenju Italije ti ukrepi neupravičeno omejujejo prost pretok blaga na notranjem trgu Evropske unije.
Generalni pravobranilec pa je ocenil, da je treba pri presoji upoštevati tudi pravico držav do zaščite zdravja ljudi in okolja. Po njegovem mnenju Italija ni dokazala, da so tirolski ukrepi nesorazmerni ali da obstajajo enako učinkovite, a manj omejujoče alternative.
V organizaciji CIPRA International so predhodno mnenje pozdravili.
»To je pomemben signal za zaščito ljudi in okolja v alpskem prostoru. Hkrati pa ostaja nujno, da alpske države skupaj oblikujejo trajnostno prometno politiko in več tovora preusmerijo s cest na železnico,«
Je dejal predsednik organizacije CIPRA Uwe Roth.
Pomembno tudi za Slovenijo in načrte o garažnih hišah v gorah
Odločitev Sodišča EU je oz. bo zanimiva tudi za Slovenijo.
Čeprav evropske institucije vse bolj poudarjajo zmanjševanje cestnega tranzita in varovanje občutljivega alpskega okolja, namreč tudi pri nas poteka razprava o prometni prihodnosti gora.
Eden najbolj odmevnih primerov je pred nekaj dnevi napovedana načrtovana garažna hiša s približno 700 parkirnimi mesti na Krvavcu, ki je razdelila javnost.
Koalicija za trajnostno prometno politiko opozarja, da bi tako obsežna parkirna zmogljivost spodbudila še več avtomobilskega prometa v alpskem prostoru.
Na občini Cerklje na Gorenjskem pa poudarjajo, da želijo z urejenim parkiranjem zmanjšati prometni kaos ob konicah ter izboljšati dostop do turističnega območja.
Končna sodba v sporu med Italijo in Avstrijo bi lahko imela širši pomen tudi za Slovenijo. Pokazala bo namreč, kako daleč lahko države in lokalne skupnosti pri varovanju alpskega okolja posežejo v prometne tokove ter kakšno težo imata varstvo okolja in zdravja prebivalcev v primerjavi z neoviranim pretokom prometa in gospodarskimi interesi.
