Gojišče lososov na Norveškem, foto: stock.adobe.com
Nova analiza norveškega Inštituta Sunstone je sprožila veliko pozornosti, saj ugotavlja, da norveške ribogojnice vsako leto v fjorde in obalne vode spustijo količine hranil, primerljive z neprečiščenimi odplakami več deset milijonov ljudi. Norveška je sicer največja svetovna proizvajalka gojenega lososa.
V odprtih morskih kletkah losose hranijo s koncentrirano krmo, bogato z dušikom in fosforjem. Del hrane ribe ne pojedo, velik del hranil pa se izloči skozi iztrebke in urin neposredno v morje.
Analiza ocenjuje, da je norveško ribogojništvo leta 2025 v okolje izpustilo okoli:
- 75.000 ton dušika,
- 13.000 ton fosforja,
- 360.000 ton organskega ogljika.
Po primerjavi raziskovalcev to ustreza količini neprečiščenih odplak države velikosti Avstralije.
Prav ta hranila pa so eden glavnih sprožilcev evtrofikacije – prekomernega “gnojenja” morja, saj ne izginejo.
Ko morje ostane brez kisika
Preveč hranil spodbuja razrast alg in planktona. Ko ti odmrejo, se začne razgradnja, ki porablja kisik v vodi.
Posledice so lahko resne: manj kisika za morske organizme, pogini rib, spremembe v ekosistemih, večja možnost škodljivih cvetenj alg.
Fjordi so posebej občutljivi, ker gre za polzaprta vodna telesa, kjer se hranila hitreje kopičijo. Raziskave v norveških fjordih že kažejo upad ravni kisika v globokih vodah.
Več rib, več krme, več problemov
Poraba rib po svetu raste, z njo pa tudi ribogojništvo. Ker so divji ribji staleži marsikje že močno obremenjeni, industrija gojenja rib velja za rešitev prihodnosti.
A težava je, da intenzivna proizvodnja pogosto pomeni tudi intenzivne okoljske obremenitve.
Po podatkih raziskovalcev se je poraba krme v norveških ribogojnicah v šestih letih povečala za skoraj 15 odstotkov.
Poleg onesnaženja znanstveniki opozarjajo še na druge težave:
- širjenje bolezni in zajedavcev,
- pobeg gojenih rib v naravo,
- pritisk na divje populacije lososa,
- uporabo ribje moke in ribjega olja iz ulova drugih vrst.
Norveška je letos že zavrnila več novih vlog za ribogojnice v fjordih zaradi skrbi glede dodatnih emisij hranil.
Strokovnjaki sicer poudarjajo, da ribe ostajajo pomemben vir hrane in imajo lahko nižji ogljični odtis kot nekatere druge oblike živinoreje. Problem pa je predvsem vprašanje obsega in načina proizvodnje.
Preberite tudi:
Avokado ni tako trajnostno živilo, kot se zdi na prvi pogled
