Glavni razlog za rast cen so energenti, ki se zaradi geopolitičnih napetosti in motenj v oskrbi še naprej dražijo. Po podatkih UMAR so bile medtem cene hrane in brezalkoholnih pijač celo nižje kot pred letom.
Medletna inflacija se je septembra zvišala s 3,0 na 3,3 odstotka, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v publikaciji Ekonomsko ogledalo 6/2026.
K rasti cen življenjskih potrebščin so največ prispevali energenti. Skupini prevoz ter stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva sta skupaj prispevali kar 2,1 odstotne točke k medletni inflaciji. Avgusta je bil njun prispevek 1,8 odstotne točke.
Nafta dražja za 70 odstotkov, zemeljski plin za 130 odstotkov
Razmere na svetovnih energetskih trgih ostajajo zaostrene. Po podatkih UMAR je bila septembra cena nafte Brent medletno višja za približno 70 odstotkov, cena zemeljskega plina pa za kar 130 odstotkov.
Zemeljski plin je dosegel najvišjo cenovno raven po septembru 2022.
K podražitvam so prispevali zaostrovanje konflikta med ZDA in Iranom, motnje pri transportu energentov iz Perzijskega zaliva, povečano povpraševanje iz Azije in napadi na energetsko infrastrukturo v Savdski Arabiji.
Dodatno težavo predstavlja manjša napolnjenost evropskih skladišč zemeljskega plina v primerjavi s preteklimi leti.
UMAR ugotavlja tudi, da so se zaradi zmanjšanih rafinerijskih zmogljivosti veleprodajne cene naftnih derivatov zvišale še hitreje kot cena surove nafte, kar vpliva na njihove maloprodajne cene.
Energetska draginja vpliva tudi na Evropo
Cenovni pritiski se krepijo tudi v evrskem območju, kjer k njim poleg višjih uvoznih cen prispeva hitrejša rast cen storitev.
Mednarodni denarni sklad (IMF) za evrsko območje letos napoveduje 1,1-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 1,2-odstotno.
UMAR povzema, da naj bi bilo okrevanje evropskega gospodarstva kljub fiskalnim spodbudam počasnejše kot v ZDA, predvsem zaradi višjih cen energentov in šibkega zaupanja potrošnikov.
