Tudi v Sloveniji se na področju krožnega gospodarstva dogaja marsikaj pozitivnega, čeprav po oceni Nika Korparja, predstavnika platforme Circular Change, prepočasi. »A vendar se kot družba začenjamo zavedati resnosti sprememb, ki nas čakajo.

Preko luže so dobljene prve tožbe v zvezi z rakotvornostjo herbicida glifosat, v Evropski uniji pristojne ustanove ugotavljajo, da je dražilen in ne rakotvoren.

Sredi aprila je okoli 30 podjetij obljubilo, da bodo v svojih prostorih in na dogodkih, ki jih organizirajo, ponujala le vodo iz pipe, k pitju te vode pa bodo spodbujala tudi svoje zaposlene, poslovne partnerje, proizvajalce in ostale deležnike.

Medtem ko je pitna voda na nekaterih območjih Slovenije, na primer v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in Primorskem, še dovolj kakovostna, pa imajo nekatera druga območja že kronične težave. Nadzor je pomanjkljiv zlasti v manjših vodovodnih sistemih, v prihodnjih letih pa lahko pričakujemo tudi spremembo cene.

Posledice podnebnih sprememb tudi gospodarstvu narekujejo izbiro čim bolj trajnostnega modela razvoja. Da morajo slovenska podjetja postati nizkoogljična in racionalno uporabljati vire surovin in energije, je v prvi polovici junija na konferenci o industriji prihodnosti poudaril tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Toda včasih jih pri tem ovira ravno zakonodaja.

Če bo stara celina bogato raziskovalno znanje uspela s pomočjo industrije udejanjiti v visoko učinkovite, varne in trajnostne rešitve, bo lahko na področju baterij globalni vodja.

Gospodarska rast je po nedavni krizi znova na vrhuncu, kar se odraža predvsem v dobrih poslovnih rezultatih podjetij. Toda podnebne spremembe in vse večji okoljski odtis Slovenije zahtevajo uvajanje novih poslovnih modelov, na kar so v skupnem pozivu vladi nedavno opozorile tudi številne nevladne organizacije. Do kod lahko torej naše gospodarstvo še raste, brez da bi ob tem ogrozilo osnovne vire in škodilo ljudem in okolju? Je rešitev v krožnem gospodarstvu?