Krožno gospodarstvo: Začenjamo se zavedati resnosti sprememb

september 10, 2019
Andreja Šalamun

Tudi v Sloveniji se na področju krožnega gospodarstva dogaja marsikaj pozitivnega, čeprav po oceni Nika Korparja, predstavnika platforme Circular Change, prepočasi. »A vendar se kot družba začenjamo zavedati resnosti sprememb, ki nas čakajo.

 

Slovenija je krožno gospodarstvo sprejela kot dolgoročno strateško usmeritev (enako kot celotna EU), jo zapisala v strategijo razvoja do leta 2030 in vizijo do leta 2050. Imamo Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo, kar nas uvršča med bolj aktivne evropske države na tem področju. Imamo podjetja in projekte, ki so lahko vzgled ostalim, npr. Aquafil z regeneriranim najlonom Econyl in novomeški Valtex. Nekatere gospodarske sektorje, na primer jeklarskega, ki pospešeno uvajajo »krožne« tehnologije. Imamo mesta, predvsem Ljubljano, z lastno pisarno za krožno gospodarstvo in Maribor z občinsko strategijo za prehod v krožno gospodarstvo. Posameznike, kot je dr. Janez Potočnik, prava »rock zvezda« krožnega gospodarstva v svetu. Mirno lahko rečem, da zaradi tega v Evropi kot država uživamo precej več ugleda, kot si mislimo,« je zadovoljen Korpar.

Še zelo daleč od cilja

Pa vendar opozarja, da smo kljub vsemu naštetemu še zelo daleč od cilja. Pravi, da nas pestijo mnoge aktualne težave, od dobro znanega problema z odpadno embalažo, do energetsko potratne predelovalne industrije. »Na strateški ravni še nismo naredili koraka naprej – k akcijskemu načrtu in zavezujočim tarčam. Manjka več medsektorske koordinacije med vladnimi službami in sodelovanja z privatnim sektorjem, manjkajo znanstveno podkovane analize snovnih tokov,« našteje in pove, da imamo kot »ravno prav velika država, ki ima zeleno zapisano v DNA, priložnost, da postane voditeljica prehoda v krožno gospodarstvo«. Poudarja, da moramo k temu pristopiti sodelovalno, strateško, premišljeno, realno, a ambiciozno. Predvsem pa hitro in odločno, saj časa zmanjkuje.

(Visited 16 times, 1 visits today)