Na nekaterih območjih Slovenije kakovost pitne vode zelo vprašljiva

september 10, 2019
Andreja Šalamun

Medtem ko je pitna voda na nekaterih območjih Slovenije, na primer v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in Primorskem, še dovolj kakovostna, pa imajo nekatera druga območja že kronične težave. Nadzor je pomanjkljiv zlasti v manjših vodovodnih sistemih, v prihodnjih letih pa lahko pričakujemo tudi spremembo cene. 

 

Po podatkih poročila Globalni trendi 2030, ki ga je pripravil Nacionalni obveščevalni svet pri ameriški obveščevalni službi CIA, ugotavljajo, da bodo osnovni parametri, ki bodo določali kakovost življenja in moč posameznih držav, oskrba z vodo, energijo in hrano. Voda je na prvem mestu. S tem se strinja tudi dr. Lidija Globevnik, vodja Tematskega centra (TC) Vode ter predavateljica na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na Univerzi Ljubljana. »Brez vode ni hrane, ni zdravja, je manj veselja, manj elektrike,« pravi Globevnikova in doda, da se spreminjajo meteorološke lastnosti, na katere je bila umerjena sedanja stopnja civilizacije na Zemlji. »Sveže, zdrave vode je vedno manj. Onesnažujemo jo ali obremenjujemo na druge načine. Naravnih vodnih kopenskih ekosistemov skoraj ni več oziroma so zelo redki in pod vedno večjim pritiskom. Pa ne le zaradi potreb po novih gradnjah, temveč tudi zaradi vedno večjega števila turistov. Mokrišča in poplavne površine še vedno izginjajo, zaradi tega pa se še dodatno zmanjšujejo vodne zaloge,« našteje sogovornica. »Potrebo po energiji lahko zmanjšamo, hrane lahko pojemo manj, vodo pa nujno rabimo,« je odločna.

Težave imajo predvsem manjši vodovodi

Nekateri kraji v Sloveniji, zlasti tisti v osrednji Sloveniji, na Primorskem in Gorenjskem, se še vedno lahko pohvalijo, da iz njihovih pip priteče kakovostna pitna voda, vendar pa je vse več takih, kjer imajo s kakovostjo vode resne težave, je povedala Lidija Globevnik. »Manjši, lokalni vodovodi, pa imajo težave povsod po Sloveniji. V njih je skoraj povsod prisotno organsko onesnaženje, lahko tudi mikrobiološko,« pravi sogovornica in doda, da je praviloma v teh sistemih tudi nadzor manj kakovosten kot v velikih javnih vodovodih.

V Sloveniji je vsega skupaj okoli 900 vodovodov, od tega okoli 700 manjših, takih, ki s pitno vodo oskrbujejo od 50 do 500 prebivalcev. Ti so običajno tudi najbolj problematični, vodo pa zagotavljajo približno petim odstotkom prebivalcev. Po podatkih Monitoringa pitne vode za leto 2017, ki ga pripravljajo na Ministrstvu za zdravje, 31 odstotkov oskrbovalnih območij praviloma nima dezinfekcije, 60 odstotkov oskrbovalnih območij ima stalno dezinfekcijo, na preostalih devetih odstotkih pa se dezinfekcija izvaja ročno oziroma občasno.

»Širjenje poselitve, gradnja novih proizvodnih, logističnih in trgovskih con veča tveganja. Dobre naravne vode imamo vedno manj. Težiti bi morali po tem, da jo imamo čim več, saj ta predstavlja trajni in trajnostni (ekonomsko in energetsko nepotraten) vir za pitno vodo,« pravi Globevnikova, ki opaža, da občasna pomanjkanja pitne vode po Sloveniji že doživljamo.

Kakovosti pitne vode bo treba posvetiti več pozornosti

»Glede na razmere po svetu se premalo zavedamo tega, da imamo v naši državi dobro in kakovostno oskrbo s pitno vodo,« menijo v postojnskem Kovodu. Prepričani so, da k temu veliko pripomorejo investicije in tehnologija v sistemu ter tudi območje, na katerem se nahajamo – smo namreč precej vodnata država, z veliko podzemnimi zalogami vode. Vseeno pa menijo, da si kakovost pitne vode v prihodnje zasluži še več pozornosti, in sicer predvsem z vidika varovanja, ozaveščanja in obveščanja ter izboljšav in kakovosti. »Voda nam je marsikdaj samoumevna dobrina, kljub temu, da je nepogrešljiv vir življenja, in velikokrat z njo ravnamo neodgovorno. Zato v našem podjetju zadnjih pet let dajemo pomemben poudarek na opominjanju uporabnikov ter izpostavljamo morebitne nepravilnosti in trenutke, ki bi lahko vplivali na kakovost vode,« pravijo na Kovodu.

Prekuhavali naj bi jo le v izrednih primerih

Kot so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je v večini primerov vzrok neskladnosti pitne vode preveč določenih mikroorganizmov v njej. Ko ti presegajo predpisano vrednost, nas namreč upravljavci vodovoda opozorijo, da voda ni več pitna. Vzrokov za povečanje določenih mikroorganizmov v vodi je več, povezani pa so z razmerami v distribucijskem sistemu vode, kot so okvare, izvajanje vzdrževalnih del, dotrajani cevovodi in podobno, z razmerami na območju vodnih virov, z neizvajanjem priprave vode (vključno z dezinfekcijo), vpliv pa imajo tudi različni nepredvidljivi dogodki, na primer poplave in povečana količina padavin. Včasih se količina mikroorganizmov poveča tudi zaradi neustreznih mest vzorčenja, saj lahko na rezultate vpliva interna vodovodna napeljava. Ukrep prekuhavanja pitne vode je ukrep, ki naj bi se ga posluževalo v izrednih razmerah, torej zgolj izjemoma, kadar z običajnimi ukrepi ne zmoremo zagotavljati varne oskrbe s pitno vodo.

 

Celoten članek je objavljen v reviji Eko dežela Okolje 2019. 

(Visited 43 times, 1 visits today)