Leta 2024 je na evropskih cestah umrlo skoraj dvajset tisoč ljudi. Število žrtev je sicer 12 % manjše v primerjavi z letom 2019, a kot so opozorili na Evropski komisiji, je letna raven zniževanja še vedno premalo odločna, da bi lahko do leta 2030 dosegla zadani cilj.
»Vsaka smrt na cesti je tragedija. Čeprav smo dosegli pomemben napredek, moramo pospešiti svoja prizadevanja ter ukrepati hitreje in odločneje,«
je ob tem poudaril Apostolos Tzitzikostas, evropski komisar za trajnostni promet in turizem.
Na mizi so ambicioznejši ukrepi
V skladu z ugotovitvami je tako Evropska komisija določila ambicioznejše ukrepe, ki naj bi pripomogli k močnejšemu omejevanju hudih prometnih nesreč na evropskih tleh. Kot pravijo, bodo ti koraki zahtevali usklajena prizadevanja različnih organov, od EU institucij do lokalnih organov, obsegali pa bodo pet prednostnih področij:
- spodbujanje varnosti infrastrukture in inteligentnih prometnih sistemov
- pomoč pri krepitvi izvrševanja cestnoprometnih predpisov in odvračanju od slabega vedenja na cesti
- napredek pri uvajanju tehnologij za varnost vozil
- obravnavanje novih oblik mobilnosti
- dajanje prednosti raziskavam o varnosti v cestnem prometu
Kako je pa v Sloveniji?
Slovenija je v letu 2024 zabeležila 32 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, kar je nižje od povprečja EU (45), kljub zmanjšanju števila hudih poškodb pa rezultat tudi pri nas ni dovolj dober za dosego zadanega cilja. Kot kaže, imamo veliko rezerve na področju uravnavanja hitrosti vožnje – prav neprilagojena hitrost je namreč najpogostejši vzrok smrti na slovenskih cestah. Odgovorna je za kar 38,5 % prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar je 8,5 % več od povprečja EU.
