Izrazili so zaskrbljenost zaradi napovedi prodaje nekaterih planinskih domov, kot je Tičarjev dom na Vršiču. V prihodnosti naj bi se prodajala tudi Ribniška koča na Pohorju.
Predlagajo naslednje pobude za ohranitev in zaščito slovenskih planinskih domov …
1. Planinski domovi naj se uvrstijo v kritično infrastrukturo, kar bi omogočilo nemoten dostop gorskim reševalcem. Civilni zaščiti bi bili na voljo tudi v času morebitnih drugih potreb za zaščito in reševanje ob morebitni prekinitvi transportnih poti, zaradi ujm. Uporabljale bi se za pridobitev različnih veščin vojakov, policistov, reševalcev, tabornikov ter pohodnikov. Tako bi se ohranila njihova namembnost, kot jo poznamo danes.
2. Planinska društva naj registrirajo planinske koče kot stavbno, kulturno dediščino, kot muzeje na prostem. Planinski domovi so del naše zgodovine, so del tradicije in kulture naših prednikov, naši »muzeji« na planinskih vrhovih. Ohrani naj se prvotna oblika delovanja in postrežba, kot je bila nekoč. Planinske koče naj ne spadajo med hotelska ali gostinska podjetja.
3. Planinske koče naj se registrirajo tudi kot nesnovna dediščina. Večina teh koč je bila zgrajenih s prostovoljnim delom in nosijo zgodovinski pomen. Poudarjajo zgodovinske vrednote medsebojne pomoči in vrednot spoštovanja do dela ter narave.
4. Država naj zagotovi zaposlitev skrbnikov za ohranjanje in vzdrževanje planinskih koč oz. jih zaposli kot vodje, podobno kot v muzejih. S pridobitnim delom pa naj se ukvarjajo planinska društva.
5. Posodobitev in nadgradnja novih kapacitet planinskih koč naj poteka tako, da se poleg obstoječih stavb namestijo dodatni sanitarni oz. bivalni tipski zabojniki ali se izvajajo z modularno gradnjo (zaradi kratke sezone, ko se lahko izvajajo gradbena dela). Moduli naj bodo narejeni izključno iz slovenskega lesa, zunanjost pa naj se dodatno uredi in naj bo prilagojena videzu posamezne planinske koče.
6. Država naj odkupi zemljišča in jih prenese na Sklad kmetijskih zemljišč, oz. ustrezno zaščiti, s čimer bi preprečili prodajo teh zemljišč zasebnim lastnikom.
7. Aktivacija aktivnega državljanstva: Letno obišče slovenske planinske koče na tisoče ljudi. Ljubezen do gora teh ljudi, ki jih obiskujejo, se lahko dokaže tudi na način aktivnega državljanstva. Planinska zveza naj obudi prostovoljstvo, planinci pa naj se aktivirajo tudi s fizičnim delom pri obnovi domov.
8. Krepiti je treba prostovoljstvo, okoljsko zavest in zavedanje do prostega pristopa do planinskih koč. V te aktivnosti je treba vključiti tudi mlade.
9. Angažiranje prostovoljcev za obnovo koč je možno spodbuditi tudi na način, da se uvede sistem bonitetnih točk, za tiske, ki bodo sodelovali pri obnovi. Bonitetne točke bi lahko bile unovčljive tudi pri donatorjih ali kot usluge v planinskih domovih. Na primer zagotavljale bi prednostno pravico pri rezervacij. Prav tako je treba dolgoročno uvesti dvojne cene – nižje za domače, slovenske pohodnike, sploh tiste, ki bodo pomagali obnavljati planinske domove in višje za vse ostale tuje obiskovalce in turiste.
10. Zbiranje donacij za gradbeni material in koordinacijo prenosa gradbenega materiala do koče naj prevzamejo Planinska društva, Planinska zveza ali organizirani prostovoljci.
Vse pobude si lahko ogledate TUKAJ.
