Trenutno alpski kozorogi v Sloveniji živijo v treh ločenih populacijah v Triglavskem narodnem parku, Kamniško-Savinjskih Alpah in zahodnih Julijskih Alpah.
Alpski kozorog je v Sloveniji lovna vrsta oz. divjad, ki ima lovno dobo od 1. avgusta do 31. decembra, vendar je zaradi njegove ogroženosti upravljanje z njo ohranitveno. Z Lovske zveze Slovenije so nam sporočili, da so od leta 2023 odstrelili 29 kozorogov, 9 jih je poginilo zaradi bolezni, za 6 osebkov pa je neznan odvzem iz narave.
V naših gorah manj kot 300 kozorogov
V Zavodz za gozdove Slovenije povedo, da v Sloveniji nimamo sistemsko urejenega rednega in enotnega načina spremljanja številčnosti alpskega kozoroga, zato se za pridobitev podatkov opirajo na štetja alpskih kozorogov, ki jih redno izvajata Triglavski narodni park v Julijskih Alpah in Lovišče s posebnim namenom Kozorog Kamnik v Kamniško-Savinjskih Alpah, ter na lokalne ocene ostalih upravljavcev lovišč. Skupna ocena kozorogov v Sloveniji je trenutno 260 – 275.
Vzroki za maloštevilno populacijo
V JZ Triglavski narodni park so nam pojasnili, kaj ogroža alpske kozoroge: »Jelenjad se širi tudi v najboljše habitate gamsa in kozoroga ter vpliva na številčnost obeh vrst, strukturo in prostorsko porazdelitev. Zaradi številčno majhnih kolonij in posledičnega parjenja v sorodstvu se znižuje odpornost vrste, kar vodi v višjo dovzetnost za bolezni in višje stopnje naravne smrtnosti.
Ker kozorogi živijo v istem habitatu kot gamsi, se nekatere bolezni z gamsov prenašajo na kozoroge in obratno. Glavno težavo predstavljajo gamsje garje, ki se med osebki lahko prenašajo preko direktnega kontakta (mati – mladič, stiki med prskom …) ali preko mest lokalnih zgostitev (solnice, ležišča …).«
Bodo kozorogi doseljeni k nam?
Glede na maloštevilno populacijo se kar samo ponuja vprašanje, ali bo država poskrbela za doseljevanje kozorogov, da se ohrani vrsta, ki je v popolnosti prilagojena na življenje v gorah. »Zadnje raziskave podajajo dovolj trdnih dokazov o prisotnosti alpskega kozoroga na območju Slovenije po ledenih dobah, kar potrjuje njegovo domorodnost. Imamo morfološke dokaze o njegovi prisotnosti po zadnji poledenitvi, njegovo avtohtonost pa se je dodatno dokazalo tudi s pomočjo genetskih raziskav,« povedo v Zavodu za gozdove Slovenije.
Da bi izboljšali genetsko stanje alpskega kozoroga v Sloveniji, pristojni predvidevajo tudi doselitev kozorogov. Kot so nam povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, želja in potreba za takšno aktivnost obstaja. »Trenutno se vzpostavljajo diplomatske poti. Ministrica je že poslala italijanskemu in švicarskemu ministru prošnjo za tovrstno sodelovanje,« so še povedali. In le upamo lahko, da bomo kmalu poročali o veseli novici, da v naše gore prihajajo kozorogi iz drugih alpskih držav.
Preberite tudi: Iz živalskega vrta v naravo spustili kozoroge
