Novi NEPN bo določil smer razvoja energetike, prometa, industrije in zmanjševanja emisij v prihodnjih desetletjih. Kot poudarjajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), gre za »osrednji akcijsko-strateški dokument za usmerjanje energetske in podnebne politike države«.
Države članice morajo po pravilih Evropske unije osnutek novega NEPN Evropski komisiji predložiti do začetka leta 2028, dokončno različico pa sprejeti do leta 2029. Slovenija ob začetku procesa javnost vabi k sodelovanju pri pripravi dolgoročnih scenarijev razvoja.
Kaj je NEPN in zakaj je pomemben?
NEPN ni nov dokument. Slovenija ga je prvič pripravila že v okviru evropskega energetskega in podnebnega paketa, njegova posodobitev pa je bila sprejeta leta 2024. Dokument določa cilje države na področjih: energetike, obnovljivih virov energije, prometa, energetske učinkovitosti ter zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.
Novi NEPN bo zajemal obdobje med letoma 2030 in 2040, vendar bo neposredno povezan tudi z dolgoročnim ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2045.
Obdobje do leta 2040 »bo ključno«
Na ministrstvu poudarjajo, da bo prav obdobje do leta 2040 ključno, saj bodo v tem času sprejete investicije z dolgo življenjsko dobo — od energetskih omrežij in industrije do stavb in prometa. Te odločitve bodo po njihovih navedbah odločale o tem, ali bo Slovenija lahko dosegla podnebne cilje (MOPE).
Evropski cilj: minus 90 odstotkov emisij do 2040
Pri pripravi scenarijev Slovenija izhaja iz dveh ključnih zavez:
- cilja Evropske unije o 90-odstotnem zmanjšanju neto emisij do leta 2040 glede na leto 1990,
- nacionalnega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2045.
Prav cilj zmanjšanja emisij za 90 % je v zadnjih mesecih sprožil številne razprave po Evropi.
Kritiki opozarjajo predvsem na stroške energetskega prehoda, vpliv na industrijo, višje cene energije, vprašanja energetske varnosti ter na hitrost opuščanja fosilnih goriv.
Evropska komisija medtem poudarja, da brez hitrega zmanjševanja emisij dolgoročno ne bo mogoče omejiti posledic podnebnih sprememb, ki že vplivajo na gospodarstvo, kmetijstvo in infrastrukturo.
Kritike in razprave spremljajo NEPN že od začetka
Tudi prejšnje različice slovenskega NEPN so spremljale številne pripombe stroke, gospodarstva in nevladnih organizacij.
Del okoljevarstvenih organizacij je v preteklosti opozarjal, da Slovenija pri zmanjševanju emisij ni dovolj ambiciozna, predvsem na področju prometa in obnovljivih virov energije. Po drugi strani so nekateri predstavniki gospodarstva opozarjali, da bi lahko prehiter prehod oslabil konkurenčnost industrije in povečal stroške za podjetja ter gospodinjstva.
Med najbolj občutljivimi vprašanji ostajajo:
- prihodnost jedrske energije,
- hitrost elektrifikacije prometa,
- širitev sončnih in vetrnih elektrarn,
- prenova elektroenergetskega omrežja,
- energetska samooskrba države.
Prav zato ministrstvo poudarja pomen javnega vključevanja in strokovnih razprav.
Napovedujejo »celovit podnebni in energetski dialog« na več ravneh (MOPE). Vzpostavljena je tudi nova spletna stran NEPN 2030–2040, kjer bodo objavljene informacije o pripravi dokumenta.
Prvo spletno posvetovanje poteka od 8. maja do 22. junija 2026, nato pa bodo jeseni sledili še ciljni strokovni posveti o ključnih vprašanjih novega NEPN.
Energetske odločitve za desetletja naprej
Čeprav je NEPN predvsem strateški dokument, bodo njegove posledice zelo konkretne. Od njega bodo odvisne prihodnje usmeritve pri:
- gradnji energetskih objektov,
- vlaganjih v omrežja,
- prenovi stavb,
- razvoju javnega prometa,
- subvencijah za obnovljive vire,
- energetski politiki države.
