Energetska zbornica: NEPN bi se moral opredeliti do vseh vrst energije

12 februarja, 2020
Andreja Šalamun

Energetska zbornica Slovenije (EZS) poziva vlado in ministrstva k pripravi in uskladitvi vseh zakonskih in podzakonskih aktov, ki so v Sloveniji potrebni za doseganje različnih podnebno-energetskih ciljev, vključno z umeščanjem projektov v prostor. Menijo, da bi se morali v Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu opredeliti do vseh vrst energije. To bi namreč omogočilo energetskim družbam, da bi pripravile podlage za investicijske odločitve o energetski infrastrukturi danes in v prihodnosti.

»Opozarjamo, da je treba odločitev o novi energetski infrastrukturi Slovenije sprejeti čim prej,« so se na torkovi seji strinjali člani upravnega odbora EZS. Zato podpirajo prizadevanja za čim prejšnji sprejem Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki obsega vseh pet razsežnosti Energetske unije – energetsko varnost, notranji trg energije, energetsko učinkovitost, razogljičenje ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. Prepričani so, da gre za nujno orodje za strateško načrtovanje energetske in podnebne politike v Sloveniji, poleg tega pa brez sprejema NEPN in njegove predložitve Evropski komisiji ne bomo mogli v novi finančni perspektivi (2021 – 2027) začeti črpati kohezijskih sredstev za energetske projekte v Sloveniji ali za tiste, pri katerih Slovenija sodeluje z drugimi partnerji.

Eberlinc: O HE na Muri ni dovoljeno niti razmišljati

»Energetiki ne razumemo, da so nekateri viri energije izvzeti iz NEPN,« pravi predsednik EZS Marjan Eberlinc. »Najbolj boleče spoznanje je, da se vsi radi ukvarjamo z obnovljivimi viri energije, v NEPN pa ni tako pomembnih objektov, kot so hidroelektrarne. Razmišljanje o hidroelektrarnah na Muri ni niti dovoljeno,« pravi Eberlinc in doda, da »obstaja bojazen glede ogroženosti energetskega sistema v državi«. Meni, da bi morala Slovenija pokriti vsaj 90 odstotkov potreb po energiji sama, brez uvoza. Prepričan je, da brez tesnega sodelovanja in povezovanja ne bomo mogli sprejeti verodostojnega strateškega dokumenta, ki pa je po njegovem mnenju nujen, če naj trenutnim in prihodnjim generacijam zagotovimo prehod v podnebno nevtralnost. »Dokument potrebujemo, čeprav ostajajo nekatera vprašanja odprta,« poudarja.

Energetska odvisnost pomeni manjšo varnost

NEPN bi po mnenju EZS moral zagotoviti pregled nad obstoječim stanjem energetskega sistema in politike, določiti nacionalne cilje za vsako od navedenih petih razsežnosti Energetske unije ter ustrezne politike in ukrepe za izpolnitev teh ciljev. »Strinjamo se s poudarkom v NEPN, da je glavna naloga prihodnjega razvoja energetike v Sloveniji zagotavljanje ravnotežja med tremi osnovnimi stebri energetske politike, ki so neločljivo prepleteni: podnebna trajnost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost oskrbe z energijo,« pravijo na EZS. Opozarjajo, da je treba energijo od nekod vzeti ter da energetska odvisnost od uvoza pomeni manjšo varnost, večjo ranljivost in nepredvidljive cene, zato je po njihovem mnenju treba stremeti k čim višji energetski samozadostnosti države.

Foto: EZS

Brez novih naložb ne bomo dosegli ciljev

Prepričani so, da bo brez novih naložb v obnovljive vire energije (OVE) težko doseči cilje glede energetske varnosti in razogljičenja, zato ne podpirajo odločitev, ki ne vodijo v gradnjo novih proizvodnih enot iz obnovljivih virov, zlasti hidroelektrarn. »Ne smemo zapostaviti niti drugih virov OVE, vključno s sončno in vetrno energijo, saj mora država dvigniti delež OVE,« opozarjajo na zbornici.

Menijo, da bi se morali v NEPN opredeliti do vseh vrst energije, saj bi to omogočilo energetskim družbam, da bi pripravile podlage za investicijske odločitve o energetski infrastrukturi danes in v prihodnosti. »Nemudoma je treba začeti z aktivnostmi za gradnjo med drugim hidroelektrarn, pripravljalnimi aktivnostmi za odločanje o drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško (NEK) ter za plinske elektrarne kot nadomestilo bloka 5 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ),« poudarjajo v EZS.

Že danes potrebujemo odločitev o gradnji energetskih objektov v prihodnosti

Člani EZS so na seji upravnega odbora izpostavili, da je treba že danes sprejeti odločitve o gradnji energetskih objektov v prihodnosti, saj so priprava dokumentacije, umeščanje objektov v prostor ter pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj dolgotrajni postopki. »Pričakovati je, da se bo proizvodnja v TEŠ počasi zmanjševala, kar pomeni za tretjino manj proizvodnje iz fosilnih goriv, ki so bila tradicionalna goriva dolga desetletja. Tudi glede jedrske energije dolgoročne obljube ni,« poudarja Eberlinc.

Razprave sta se udeležila tudi mag. Stane Merše iz Instituta Jožef Stefan, kjer je nastal predlog NEPN, in mag. Bojan Kumer, državni sekretar za energetiko na ministrstvu za infrastrukturo (MzI). Kumer je poudaril, da ima MzI podporo vseh resorjev, da se NEPN sprejme do konca februarja in da se ga pošlje v Bruselj. Javna razgrnitev se konča 16. februarja, na osnovi prejetih mnenj in popravkov pa nastaja različica NEPN 5.0, ki naj bi bila končna. Merše pa je dejal, da do leta 2030 ni predvidenih sprememb v energetski mešanici, zato bo treba do takrat vzpostaviti pogoje in sprejeti podlage za odločitve za naprej.

(Visited 28 times, 1 visits today)