Digitalizacija izobraževanja predstavlja pomemben izziv, saj zahteva celovito prilagoditev učnih metod in posodobitev infrastrukture na vseh ravneh izobraževanja, pravijo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI).
»Slovenija se tega izziva loteva sistematično in strateško, z jasno zastavljenimi cilji in načrtovanimi ukrepi. V letu 2025 načrtujemo nakup sodobne opreme za vse slovenske šole, kar bo zagotovilo boljše pogoje za digitalno poučevanje in učenje. Poleg posodobitve opreme izvajamo tudi projekte, namenjene dvigu digitalnih kompetenc učiteljev, učencev in študentov. Ti projekti vključujejo usposabljanja, ki učiteljem omogočajo pridobivanje znanja za uporabo sodobnih tehnologij v učnem procesu ter za razvoj inovativnih in prilagodljivih učnih metod. Na ta način zagotavljamo, da digitalna oprema ne bo le prisotna, temveč tudi ustrezno uporabljena v učnem procesu,« razlagajo na MVI.
Digitalne kompetence bodo vključene v učne načrte
Za učence in dijake bodo digitalne kompetence že vključene v prenovljene učne načrte kot skupni cilji v vseh predmetih, kar pomeni, da se bodo te veščine razvijale sistematično in na vseh ravneh izobraževanja. Tako na MVI skrbijo, da bodo mladi pridobili znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za uspešno vključevanje v sodobno digitalno družbo.
»Čeprav so digitalne kompetence med učitelji in učenci v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami na povprečni ravni, bo z načrtovanimi ukrepi to področje v prihodnjih letih bistveno okrepljeno. Celovita posodobitev infrastrukture, v kombinaciji z izobraževalnimi programi in kurikularnimi spremembami, bo omogočila, da bo digitalizacija v slovenskem izobraževalnem sistemu postala trdna osnova za prihodnost,« poudarjajo na MVI.
Strateški cilji na področju digitalizacije
Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) so v Resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 (ReNPVŠ30) med drugim opredelili strateške cilje na področju digitalizacije. Ti so: zagotavljanje pogojev za izvedbo digitalne preobrazbe, spodbujanje aktivne vloge visokega šolstva v procesu digitalne preobrazbe, spodbujanje izobraževanja na področju informacijskih storitev in vsebin ter zagotavljanje infrastrukture za širokopasovne internetne povezave. Določeni so tudi ukrepi za doseganje teh ciljev.
Medresorsko usklajen pristop
Tako je v pripravi oblikovanje strategije digitalizacije visokega šolstva. Gre za medresorsko usklajen pristop k digitalizaciji visokega šolstva, saj je strategija digitalizacije visokega šolstva vpeta v druge strateške dokumente, kot je Digitalna Slovenija 2030. Razvojni cilji na področju digitalizacije pa so že ustrezno umeščeni v področja ReNPVŠ30 in podprti s spremljajočimi aktivnostmi in kazalniki v Akcijskem načrtu ReNPVŠ30.
»Med ukrepi za doseganje strateških ciljev na področju digitalizacije je tudi spodbujanje razvoja digitalizacije na področju učenja in poučevanja na daljavo, opolnomočenje institucij in posameznikov za ustrezno uporabo orodij, zagotovitev mehanizmov krepitve IKT in medijskih študijev, vzpostavitev enotne sheme študentske digitalne identitete in vzpostavitev sistemske rešitve za krepitev človeških virov na področjih IKT,« razlagajo na MVZI.
Možnosti izobraževanja za vse
Na MVZI poudarjajo, da vizija uvajanja digitalnega prehoda v visokošolske zavode sloni na ideji, da se vsem posameznikom zagotovi možnost izobraževanja v odprtem, ustvarjalnem, naprednem in trajnostno vzdržnem učnem okolju. To mora biti podprto z inovativno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, kar bi na učinkovit in kakovosten način omogočilo pridobitev znanja in spretnosti, ključnih kompetenc in spretnosti 21. stoletja, ki so potrebne za uspešno vključevanje v družbo.
Usmeritve za digitalni prehod visokošolskega strokovnega izobraževanja so razdeljene v dve ključni področji:
– izboljšanje digitalnih veščin in kompetenc za digitalno preobrazbo in
– spodbujanje razvoja visokozmogljivega digitalnega izobraževalnega ekosistema.
Potrebne so celovite spremembe na več ravneh
Dr. Janez Bešter, predstojnik Centra Univerze v Ljubljani za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v pedagoškem procesu (Center Digitalna UL) ter redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, pravi, da digitalizacija v slovenskih izobraževalnih ustanovah zahteva kompleksne spremembe na več ravneh. To vključuje prilagoditev učnih metod, uvedbo sodobnih didaktičnih pristopov in posodobitev infrastrukture. Slovenija se pri tem sooča z izzivi, kot so pomanjkanje enake dostopnosti do digitalne opreme med šolami in regijami ter raznolika raven digitalnih kompetenc med učitelji in učenci.
Nadgraditi je treba digitalne veščine učiteljev
»Ključnega pomena so izobraževanja za nadgradnjo pedagoških digitalnih veščin učiteljev, da bodo lahko učinkovito uporabljali digitalna orodja v učnem procesu. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje izvaja vrsto projektov, ki pilotno uvajajo digitalizacijo v šole in spodbujajo uporabo sodobnih digitalnih orodij, tudi s projektom Digitrajni učitelj. Obenem Ministrstvo za digitalno preobrazbo financira programe za pridobivanje digitalnih kompetenc mladih in starejših. Praksa kaže, da so rezultati najboljši tam, kjer se kombinira klasične in digitalne metode,« razlaga Bešter.
Na Univerzi v Ljubljani uspešno deluje Center Digitalna UL, ki pedagogom in študentom nudi podporo pri smiselni in didaktični uporabi IKT v pedagoškem procesu. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije sistematično podpira uvajanje novih tehnologij in didaktičnih pristopov na univerze s financiranjem projektov, raziskav in mednarodnim povezovanjem.
»Treba je okrepiti usposabljanje učiteljev in strokovnjakov za uvajanje sodobnih pristopov z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij,« poudari Janez Bešter.
