Prometni sistemi po svetu se hitro spreminjajo. Naraščajoči prometni tokovi, zahteve po zmanjšanju emisij in digitalizacija silijo države v posodobitve.
Slovenija pospešeno vlaga v modernizacijo železniškega omrežja. Drugi tir Divača–Koper, nove proge in milijardne investicije bodo izboljšale mobilnost in logistiko.
Polnilna infrastruktura še ne sledi povečanemu številu električnih vozil, na podlagi evropske in slovenske zakonodaje pa se bodo morale razmere do leta 2030 bistveno izboljšati.
Eden od ciljev, ki si ga je Evropska komisija zadala do leta 2030 je prepoloviti število smrtnih žrtev in hudih poškodb v cestnem prometu. Kot so ugotovili v zadnjem poročilu, se stanje na tem področju sicer izboljšuje, a kljub temu napredek še ni na zadovoljivem nivoju.
Poslanci so 4. februarja potrdili novelo Zakona o cestninjenju za tovornjake in po mnenju Umanotere (Slovenska fundacija za trajnostni razvoj) bodo nadaljevali škodljivo politiko nizkih cen iz preteklih let.
Transport in logistika v primežu stroškov, kadrov in negotovosti, sodita med najbolj izpostavljene panoge v času gospodarske in geopolitične negotovosti.
Število električnih avtomobilov na naših cestah se povečuje, skladno z njim pa se bo moralo povečevati tudi število polnilnih mest, tako v mestih kot izven njih.
Pri razvoju prometno-logistične panoge ima veliko vlogo infrastruktura – ta pa pri nas v veliki meri ne odgovarja potrebam niti cestnega niti železniškega prometa.
Prometno logistična panoga se kot eden večjih proizvajalcev emisij sooča z visokimi okoljskimi zahtevami na eni strani in neugodnimi dejanskimi razmerami na drugi.
SPIRIT Slovenija letos že četrtič zapovrstjo organizira skupinsko predstavitev slovenskega gospodarstva na skupnem slovenskem prostoru na sejmu Transport in logistika v Münchnu.
